Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najdaljša stavka v zgodovini države se še zaostruje, vlada pa z odlokom širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke. Bo nastali pat položaj med vlado in Fidesom lahko rešila mediacija? Kdo pa bo rešil vse bolj ne življenjske razmere v Gazi, kjer vlada vse večja lakota, širijo se nalezljive bolezni in nadaljujejo napadi? Evropski voditelji so se ta teden bolj kot z Gazo ukvarjali s pomočjo Ukrajini, ne le s finančno, razburjala je tudi izjava o morebitni napotiti vojakov.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najdaljša stavka v zgodovini države se še zaostruje, vlada pa z odlokom širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke. Bo nastali pat položaj med vlado in Fidesom lahko rešila mediacija? Kdo pa bo rešil vse bolj ne življenjske razmere v Gazi, kjer vlada vse večja lakota, širijo se nalezljive bolezni in nadaljujejo napadi? Evropski voditelji so se ta teden bolj kot z Gazo ukvarjali s pomočjo Ukrajini, ne le s finančno, razburjala je tudi izjava o morebitni napotiti vojakov.
Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.
Uresničevanje arbitraže, tožba proti Hrvaški, nadzor na avstrijsko-slovenski meji, odnos do Rusije in do Nata ter priznanje Palestine so nekatere od tem, ki so najbolj zaznamovale slovensko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih in jo bodo tudi še naprej. Slovensko zunanjo politiko – ne le v mandatu te vlade – zaznamujeta neenotnost in nekonsistentnost. Zakaj in koliko nam to škodi?
Napad ameriških, britanskih in francoskih sil na cilje sirskega režima, ki so bili povezani s kemičnim orožjem, je bil po zatrjevanju omenjenih držav uspešen in se za zdaj ne bo ponovil. Ostro sta ga obsodila sirski režim in njegova zaveznica Rusija. V oddaji o tem, kako bo ta napad vplival na stanje v Siriji in na mirovne pogovore v Ženevi, ki so že dolgo v slepi ulici.
Čeprav se je Slovenija z deklaracijo zavezala, da bo to uredila, se ob vsakem resnejšem poskusu odprejo številna neodgovorjena vprašanja: Ali naj se njihov položaj izenači z avtohtonimi narodnimi skupnostmi ali ne? Se naj za to spremeni tudi ustava? In po drugi strani, bomo s spremembami res izboljšali njihov položaj ali pa bodo te povod za nova trenja, tam kjer jih do zdaj ni bilo?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.
Razveljavitev in zastaranje zadeve Patria, zadeva Istrabenz, zgolj dva pravnomočno obsojena bančnika, izgubljene oporoke, menjave v vrhu tako rekoč vseh pravosodnih gradnikov ter neuspel poskus delne odprave preiskave. To je le nekaj tem s področja pravosodja v zadnjih štirih letih. Smo danes bolj pravna država? Sodnikov je manj, zaostanki so se zmanjšali. Ključna težava je še vedno reševanje zahtevnih zadev gospodarskega kriminala. Kdaj bo zaupanje v pravosodje večje, sprašujemo podpredsednico višjega sodišča v Ljubljani dr. Vesno Bergant Rakočevič, direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja in izrednega profesorja na Evropski pravni fakulteti dr. Mateja Avblja.
Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.
Slovenci v Italiji spet odhajajo na volitve. Po parlamentarnih volitvah minuli mesec, ko je tudi v obmejni Furlaniji Julijski krajini zmagala desna sredina, konec aprila izbirajo še nov deželni parlament in predsednika vlade. Razpravljamo o aktualnih narodnostnih vprašanjih Slovencev v Italiji, kako upravičene so bojazni glede političnih sprememb v domačem prostoru, ali so na preizkušnji že pridobljene narodnostne pravice in zaščita, pa tudi o dobrososedskih odnosih s Slovenijo.
Obalna cesta med Koprom in Izolo je zaprta že leto dni. Kaj bosta občini naredili z desetino dragocenega priobalnega območja, še ni znano. Idej za regionalni prostorski načrt, ki bo zasnoval to enotno prostorsko ureditev, je veliko, še vedno so žive zamisli tudi o otokih. O načrtih in možnostih urejanja obalne ceste vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, Slavko Mezek iz Regionalne razvojne agencije Južna Primorska, arhitektka Tina Cotič, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk in biolog z Morske biološke postaje Borut Mavrič. Oddajo vodi Lea Širok.
Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.
V nizu oddaj delamo obračun dela vlade. Zanima nas, ali ob koncu mandata te vlade živite bolje. Kaj se je zgodilo s plačami, kaj s pokojninami? Povečala se je zaposlenost, toda kako zanesljive so oblike dela, zakaj se je denimo povečalo število prekarcev? V kolikšni meri so na vse omenjeno vplivali ukrepi vlade? Analiziramo s profesorji različnih stok, ekonomist prof.dr. Marko Jaklič, pravnik docent dr. Luka Tičar in sociologinja prof. dr. Vesna Leskošek.
Makedonsko-grški spor glede imena Makedonija je le eden od vrste zapletenih, nikoli končanih sporov na Balkanskem polotoku. Četrt stoletja smo bili priča pogovorom med gluhimi, zdaj pa se zdi, da je na obeh straneh nekaj interesa za končanje spora. Bo morala popustiti samo ena stran ali pa se obeta kolikor toliko pravična rešitev? Na Zahodnem Balkanu je še nekaj vročih vprašanj, ki ogrožajo krhek mir.
Izgon ruskih diplomatov iz številnih držav je sprožil veliko vprašanj. So ruske oblasti res odgovorne za zastrupitev svojega nekdanjega agenta? So odnosi med Rusijo in Zahodom, predvsem z ZDA, na tako nizki ravni, da lahko že govorimo o začetku nove hladne vojne? Ne gre le za omenjeno zastrupitev, ampak tudi za hude spore, povezane z reševanjem ukrajinske in sirske krize. Po drugi strani pa želita Evropska unija in Rusija gospodarsko sodelovati. Avstrijska zunanja ministrica je izjavila, da Avstrija ruskih diplomatov ne bo izgnala niti če preiskava afere Skripal dokaže odgovornost Rusije, Slovenija pa zaenkrat na posvetovanje kliče slovenskega veleposlanika v Moskvi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je končala mandat in opravlja le tekoče posle. Na Radiu Slovenija bomo naredili bilanco njenih štirih let. Začenjamo danes v Studiu ob 17h, v katerem bomo preverili, ali je visoka gospodarska rast posledica vladnih ukrepov ali konkurenčnosti izvoznikov. Odgovarjamo na vprašanje ali bi vlada ugodne razmere lahko bolje izkoristila. Tudi o tako imenovani premišljeni privatizaciji, ki je vodila v umik prodaje Telekoma in v zaplete s privatizacijo NLB-ja. Med ukrepi te vlade je bilo tudi znižanje dohodninske lestvice in zvišanje davka na dobiček, nepremičninskemu davku pa se je odrekla. Ključno vprašanje je:kako smo pripravljeni na morebitno novo krizo.
Kdo so podjetnice in podjetniki, ki ustvarjajo presežke in dosegajo odlične rezultate? O tem kaj odlikuje menedžerje, ki s strastjo spreminjajo sanje v uspeh. 353 jih je v pol stoletja nagradila Gospodarska zbornica za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekateri med njimi so tudi zavozili, se zadolžili. V kakšnih razmerah so ustvarjali v različnih obdobjih, kje so bile pasti in kje presežki in kako so sooblikovali gospodarsko in družbeno okolje.
Afera Cambridge Analytica je razkrila, da so z osebnimi podatki s Facebooka ustvarili psihološko orožje za vpliv na javno mnenje, ki je omogočilo zmago Donalda Trumpa in Brexit. Imamo dokaz, da se bojazni o zlonamerni uporabi sodobne tehnologije že uresničujejo. Je tako tudi pri nas? V oddaji o tem za kakšno orožje gre, kako zavarovati osebne podatke in se izogniti manipulacijam pred prihajajočimi volitvami.
Kampanja Rešimo Muro na današnji dan voda predaja okoljskemu ministrstvu peticijo z več kot 70 tisoč podpisi za ohranitev Mure. Načrtovane elektrarne burijo duhove med prebivalci Pomurja, ki si jih ne želijo; ostro jim nasprotujejo tudi okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri že več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, prav energetska izraba reke pa utegne ogroziti tudi vire pitne vode.
Družinski pomočnik je namenjen invalidnim ljudem, ki menijo, da jim ustanove ne morejo zagotoviti dovolj intimnosti, domačnosti in topline. Lani smo imeli 1052 družinskih pomočnikov. Ti že leta opozarjajo, da nimajo enakega statusa kot osebni asistenti, ko gre za skrb za najtežje invalide, čeprav gre za enako delo. Iščemo odgovor na vprašanje, zakaj je treba delno plačilo za izgubljen dohodek, ki ga prejema družinski pomočnik v skladu z omejitvijo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, po smrti upravičenca vračati ter ali bo po Zakonu o osebni asistenci, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2019, možen prehod iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta.
Neveljaven email naslov