Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje:
– Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije;
– Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke;
– Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke;
– Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
4605 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje:
– Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije;
– Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke;
– Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke;
– Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Na Bližnjem vzhodu se nadaljuje agonija prebivalcev Gaze, kjer Izrael tudi z uničevanjem bolnišnic preganja pripadnike Hamasa. Dočakali smo sicer resolucijo varnostnega sveta, toda prelivanju krvi ni videti konca. O tem med drugim v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem na domačem prizorišču prečešemo najnovejše gospodarske razmere in osvetlimo proračunske številke, v katere bodo zagrizli poslanke in poslanci. Vladajočo politiko očitno čaka tudi priprava sprememb zakona o delovnem času, ki niti zaživel še ni; prav tako bo treba ugrizniti v kislo jabolko plačnih zahtev posamičnih skupin uslužbencev v javnem sektorju. Teden analiziramo z voditeljico Darjo Groznik.
Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.
Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.
Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.
Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
V današnji oddaji Studio ob 17.00 bomo osvežili spomin na vremensko dogajanje v začetku avgusta. Takrat so minevali ure in dnevi, ko je narava prekinila vse komunikacijske poti, radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija pa sta bila edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija so se o tem z voditeljico Metko Pirc pogovarjali: – Matija Mastak (dopisnik Radia Slovenija), – Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), – Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in – Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.
Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.
Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi; Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje; Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.
Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?
Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar
Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.
Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.
Neveljaven email naslov