Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem razmišljajo voditeljica Špela Novak in sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega think tanka Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
Prvi teden leta je povsem pometel s prazničnim vzdušjem. Namesto bele romantike nesramno visoke temperature, namesto mirnega začetka delovnega tedna pa grožnje s tožbami, stavkami in protesti. Bodo ambulante za paciente brez izbranega zdravnika sistemska korupcija ali najboljši gasilski ukrep? Je ponudba za povišanje plač pomočnicam v vrtcih dobrodošla ali nespodobna? Je med prazniki uvedena omejitev cen elektrike za mala podjetja res dvorezen meč? Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. O veselju in jezi tudi iz Hrvaške po njenem vstopu v schengensko in evrsko območje, v oddaji pa med drugim tudi o zapuščini včeraj pokopanega papeža Benedikta XVI. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17.00 z Blažem Ermencem.
Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. \n\nGostje: \nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,\nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,\nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. \n
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.
Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče spremeniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali leto, ki se izteka, bomo govorili v oddaji Svet v letu 2022. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?
Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.
Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Neveljaven email naslov