Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izkoriščanje delovne sile, neustrezni varnostni standardi, ki so vzrok za hude nesreče, neprimerne življenjske razmere in uničevanje okolja. To so pogoste prakse v številnih gospodarskih panogah, od prehranske in tekstilne industrije do gradbeništva, industrije, turizma in finančnega sektorja. Standardi varstva človekovih pravic po svetu so zelo različni. Multinacionalke to dejstvo pogosto izkoriščajo s selitvijo proizvodnje v države z nižjimi standardi, saj je to povezano tudi z nižjimi stroški. Ali to pomeni, da podjetja niso več odgovorna za kršitve, ki jih njihovi dobavitelji povzročajo v tretjih državah? Zakaj bi morali visoki dobički pomeniti tudi visoko stopnjo odgovornosti? Kaj prinašajo spremembe evropske zakonodaje na tem področju? O vsem tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: Živa Lopatič, Pravična trgovina v Sloveniji; Elena Lunder, Focus – društvo za sonaraven razvoj; Katja Stadler Slovensko-nemška gospodarska zbornica; Andrijana Bergant, Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.
Na RTV ta torek poteka stavka s prekinitvijo dela. V novinarskih sindikatih namreč že več kot leto dni opozarjajo na kršenje profesionalnih in programskih standardov v informativnem programu Televizije Slovenija, na sporne in protipravne prakse vodstva RTV, podali so tudi prijave na pristojne institucije in vložili kazenske ovadbe na tožilstvo. Zakaj se razmere na RTV Slovenija tudi po letu dni niso uredile, ampak se še zaostrujejo? Kako na očitke odgovarja vodstvo Radiotelevizije Slovenija? Kaj je za ureditev razmer do zdaj naredilo ministrstvo, pristojno za medije? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Za nami je še zadnje veliko dejanje tokratne športne zime, bogate s prireditvami svetovnega formata. Zaključila se je veličastno, s planiškim praznikom, s tem pa se bo tudi v Zgornjesavski dolini uradno začela pomlad. V Studiu ob 17.00 bomo ocenili, kaj je sezona prinesla lokalni skupnosti in kaj Sloveniji. Kaj so se iz teh izkušenj naučili organizatorji, občine in država ter kako nameravajo to vnovčiti v prihodnje. Kaj tako veliki športni dogodki, kot je bilo svetovno nordijsko prvenstvo, pomenijo za državo, ali se bomo zanje še potegovali? Ali oziroma kako bo država pomagala lokalni skupnosti, da kljub velikim prireditvam ohrani svojo usmeritev v zeleno? In še, kako je Planica doživela in preživela tokratno preobrazbo? O vsem tem voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora; Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora; Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica.
Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.
Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.
Po številnih pojasnilih uporabnikov in rezultatih evalvacije se tudi pristojno ministrstvo strinja, da zakon o osebni asistenci ni povsem domišljen, stroške pa je močno podcenil. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Za izvajanje zakona so sprva na letni ravni predvidevali 8 milijonov evrov stroškov, letos bo za to predvidoma potrebnih približno 200 milijonov. To je po oceni ministra Luke Mesca nevzdržno. Na drugi strani pa so uporabniki s kompleksnimi potrebami, nekateri so od pomoči asistenta tudi življenjsko odvisni. V katero smer bo šla prenova zakonodaje, kako preprečiti zlorabe sistema in zaščititi uporabnike? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Andrejka Znoj; generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Darja Zaviršek, sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za socialno delo; Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje; Jerneja Kolbl, pravnica in uporabnica osebne asistence.
Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.
Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.
Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.
Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gosti: Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS; Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance; Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister; Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.
Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gostje: dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije; dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.
Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
Neveljaven email naslov