Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.
Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.
Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Karl Lipnik, analitik časnika Delo; predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.
Invazivne tujerodne rastline so za svetovno okolje velika težava in grožnja za biotsko raznovrstnost tudi v naši državi. Evropska unija je leta 2014 sprejela uredbo o invazivnih tujerodnih rastlinah. Na seznamu, ki se sproti posodablja, je zdaj 41 vrst invazivnih tujerodnih rastlin in 30 invazivnih živalskih vrst. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kako ogrožajo gozdove, kako pomembne so različne akcije v lokalnih okoljih, ki prepoznavajo ta problem in ozaveščajo? Gozdarski inštitut Slovenije je v projektu Life Artemis razvil posebno javno dostopno aplikacijo za spremljanje in prepoznavanje tujerodnih vrst. O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: dr. Branka Tavzes, Sektor za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, naravovarstvena svetovalka na kranjski OE Zavoda za varstvo narave; Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije.
Po slabem izidu lokalnih in regionalnih volitev za vladajoče socialiste je španski premier Pedro Sanchez za to nedeljo sklical predčasne parlamentarne volitve. Te so potekale ravno ob začetku španskega predsedovanja Evropski uniji. Tudi v Španiji se krepi skrajna desnica, nenaklonjena pravicam žensk, homoseksualcev in priseljencev, zanikovalka nujnosti blaženja podnebnih sprememb, pa tudi močna zagovornica centralistične Španije in ostra nasprotnica osamosvojitvenih teženj Katalonije. Kaj politični preobrat v eni največjih članic Unije pomeni za državo, za povezavo in za evropske volitve prihodnje poletje, voditeljica Špela Novak z gosti. Gotje: Urša Geršak z oddelka za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine; dr. Jan Grobovšek, ekonomist, z Univerze v Edinburghu; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Ta teden smo želi, kar smo pred tem sejali. Zaradi desetletij malomarnosti do podnebja smo želi viharje in nove žrtve po Evropi in pri nas. Na pravih, žitnih poljih je žetev poznejša in skromnejša, stiska kmetov pa tudi posledica sejanja ruske agresije po Ukrajini. V oddaji predstavljamo pričakovane sadove novega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je državni svet odredil popravni izpit. Prah dvigujejo tudi načrti ministrstva glede ureditve trga dela, na okopih so predvsem delodajalske organizacije. Za zdaj je zaposlenost še rekordna, vse več pa je znamenj o ohlajanju gospodarstva. V kritičnem pregledu tedna z Majo Derčar pa seveda tudi o dramatični kolesarski dirki po Franciji.
Letošnja žetev se je začela pozneje kot običajno, zlasti žetev pšenice pa prekinjajo pogosta neurja. Podnebne spremembe močno vplivajo na poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato morajo kmetovalci pridelavo hrane čim bolj in čim hitreje prilagoditi spremenjenim podnebnim okoliščinam. Kmetom in mlinarjem poleg slabše letine sive lase povzroča tudi poceni žito oziroma moka iz Ukrajine. To utegne povzročati tudi težave v sistemu izbrane kakovosti, v katerega ravno letos vstopa naš žitni sektor. Bodo pridelovalci, ki morajo letos zlato zrnje prodajati za skoraj polovico ceneje kot lani, tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave deležni pomoči države? Kaj lahko sami storimo za večjo prehransko samooskrbo? O teh n drugih vprašanjih v zvezi z žetvijo, razmerah v kmetijstvu in na trgu v Studiu ob 17.00 z Lidijo Kosi. Gostje: Branko Virag, vodja kmetijstva v Skupini Panvita, predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, Viktor Časar, kmetovalec iz Mlajtincev, podpredsednik Strokovnega odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Posebej za oddajo smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.
Proračunske škarje med prihodki in odhodki so široko razprte. Kljub temu vlada dodaja nove izdatke v obliki proračunskih varovalk, ki pa služijo kot izgovor za slabo pripravljene ukrepe. Ob tem pa na vrata trka fiskalno pravilo. Prihodnje leto bo spet treba upoštevati fiskalno disciplino, porabo bo treba znižati in se opreti na črpanje evropskih sredstev. Tudi iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer smo bolj na repu med evropskimi državami. O teh izzivih voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Josip Mihalic, direktor Urada za okrevanje in odpornost; dr. Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Javna Radiotelevizija je na razpotju. Z uveljavitvijo novele o RTV Slovenija so stekli postopki za imenovanje novega vodstva, začenši z upravo, ki bo štiričlanska. Prejšnji teden je svet RTV že imenoval predsednika uprave, a da bo ta prevzela vajeti v svoje roke, mora biti vsaj večinsko ali pa celo povsem popolnjena, kar se utegne zgoditi šele v sredini avgusta. Odhajajoče vodstvo je medtem v zadnjih izdihljajih z enim od sindikatov podpisalo kolektivni dogovor, ki ščiti interese zaposlenih, a hkrati lahko v marsičem zveže roke bodočemu vodstvu pri upravljanju. O načrtih predsednika nove uprave ter zlasti o pričakovanjih zaposlenih na RTV Slovenija po dveh letih izrazitega nezadovoljstva z odhajajočim vodstvom voditelj Aleš Kocjan z gosti. Gostje: Zvezdan Martič, novoimenovani predsednik uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija; Helena Milinkovič, predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Tom Zalaznik, predsednik Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, podpisnik najnovejšega Kolektivnega dogovora; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.
Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi so v iztekajočem se tednu pospremile nove ovire. Ali in kdaj bo zakon sprejet, tako ni znano. Enako velja za spremembe v zdravstvu, ki se zamikajo najmanj do jeseni. Takrat naj bi se začela tudi pogajanja o novi pokojninski zakonodaji. V oddaji Tedenski aktualni mozaik z voditeljico Urško Valjavec v delu iz tujine analiziramo zgodovinski vrh zveze Nato v Vilni, pospremimo obisk premierja Roberta Goloba v Zagrebu ter v športu podčrtamo dogajanje drugega tedna kolesarske dirke po Franciji.
Čez deset dni se bo v Mariboru začel olimpijski festival evropske mladine. V mestu se intenzivno pripravljajo na prihod več tisoč športnikov iz 48-ih držav in njihovih spremljevalcev. Do takrat v mestu ne bodo mogli v celoti obnoviti atletskega ogrevalnega stadiona, si pa organizatorji prizadevajo, da bi brez težav potekalo vse drugo: od nastanitev, prevozov, prehrane do tekmovanj v vseh 11-ih panogah. Mladi športniki si želijo predvsem dobrih rezultatov, Mariborčani pa, da bi bili ponosni na svoje mesto.
Volkov je v Sloveniji v zadnjem obdobju vse več. Spet so začeli naseljevati Alpe, kjer se povečuje število pokolov ovc. Kmetje in župani teh občin zahtevajo takojšnje ukrepanje države, saj trdijo, da volk in ovca v alpskem svetu ne moreta sobivati. Da je to izjemno težko, se strinjajo tudi strokovnjaki, a pravijo, da v sodobnem svetu nobeni vrsti živali, niti zverem, ne bi smeli povsem preprečiti bivanja na določenem območju. Katere so mogoče rešitve, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Matijo Mastnakom. − Aleš Hvalc, Zveza društev rejcev drobnice, − Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor, − Miha Marenče, Zavod za gozdove, − Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Zveza NATO, ki se je po končani hladni vojni za skoraj 30 let zazibala v dremež, je z ruskim napadom na Ukrajino našla nov smisel. Države članice, teh je zdaj 31, so začele več vlagati v svojo obrambo. Po vstopu Finske naj bi se zavezništvu kmalu pridružila še Švedska, na vrata trka tudi Ukrajina. Na vrhu zavezništva v Vilni bodo voditelji razpravljali o dodatni pomoči napadeni državi ter strategijah skupne varnosti, to pa naj bi jih še bolj povezalo. O aktualnih vprašanjih v tokratni oddaji Studio ob 17:00 z voditeljem Matejem Hrastarjem in gosti: - generalpodpolkovnik Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske - Dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL - Boris Knific, urednik revije Obramba - Igor Jurič, posebni poročevalec RTV Slovenija iz Vilne
Končuje se javna razprava o delovni zakonodaji. V zakonu o delovnih razmerjih so določene pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev, zato ga številni imenujejo mala delavska ustava. Od jeseni so trajala pogajanja, a delodajalci, sindikati in ministrstvo za delo niso našli skupnih rešitev. Za sindikate je zgodba končana, delodajalci pa so na nogah. Zanje je poleg postopka pogajanj sporna tudi vsebina. Med drugim se ne strinjajo s predlogom o 30-urnem delovnem tednu, 48-urnem počitku enkrat na teden na mesečni ravni, zadržke imajo glede oskrbovalskega dopusta, pa tudi pravic predstavnikov delavcev v podjetju. Mnenja o vsem tem bodo v Studiu ob 17.00 soočili: – Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, – Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, in – Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje: - Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta - Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta - Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu - Bart Stegeman, EIT Climate-Kic - Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov