Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Čalušić, kmetijska ministrica;
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice;
dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij;
dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi; Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje; Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.
Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?
Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar
Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.
Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.
Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasja k imenovanju direktorice Televizije, direktorja Radia in direktorice digitalnih vsebin. Novo vodstvo čakajo številni izzivi. Javni zavod je namreč v težki finančni situaciji, pričakujejo se rešitve na kadrovskem področju, ena ključnih nalog vodstva bo tudi povrnitev zaupanja javnosti in skrb za kakovosten program. Kako se bodo lotili vseh težav, kakšni so načrti za Televizijo, Radio in MMC? So izzivi sploh rešljivi ob zahtevni finančni situaciji? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z novim vodstvom in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti: Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat Direktorica Digitalnih vsebin Kaja Jakopič in Direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Izraelska vojska v odgovoru na nedavni Hamasov teroristični napad nadaljuje obstreljevanje območja Gaze in se pripravlja na kopensko ofenzivo. Domove je zapustilo več kot milijon Palestincev. Ob humanitarni katastrofi v Gazi se stopnjujejo tudi sovražnosti ob izraelsko-libanonski meji. V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k umiritvi razmer, toda za zdaj zaman. Več o aktualnem konfliktu na Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.
Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja
Po silovitem napadu Hamasa na Izrael in krvavih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi borci je vnovič na preizkušnji krhka stabilnost Bližnjega vzhoda. Kaj o tem konfliktu, pa o tistem, ki se bije na vzhodu Evrope ter o napetostih na Kosovu menijo obrambni ministri Severnoatlantskega zavezništva? V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo opazovali tudi slovenski politični vrtiljak, ocenili načrtovanje pokojninske reforme ter pogledali proti Frankfurtu, kjer bo prihodnji teden na največjem knjižnem dogodku v soju žarometov slovenska knjižna ustvarjalnost.
Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .
Projekt izgradnje javnega dela Potniškega centra Ljubljana in okoliške javne infrastrukture je razgrnjen. V tokratnem Studiu ob 17.00 smo se spraševali, kako prijazen bo nov potniški center za potnike in kako učinkovita bo multimodalna prestopna točka, ki bo omogočala prestopanje potnikov med sredstvi javnega prevoza. Kako dolga bo pot do prvega mestnega avtobusa? Kaj bo prinesla načrtovana širitev okoliških cest, kako bo poskrbljeno za pešce in kolesarje, kako se načrt prilagaja vse močnejšemu segrevanju mest in kako bo nov potniški center vplival na kakovost življenja okoliških prebivalcev?
Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v soboto sprožilo nepričakovan napad na Izrael in na več mestih vdrlo v judovsko državo; začela se je nova vojna na Bližnjem vzhodu. Kako je lahko zatajil obsežni izraelski varnostno-obveščevalni aparat? Lahko vojna zajame širšo regijo? Kaj ta konflikt pomeni za razmerja sil na Bližnjem vzhodu in za celotno mednarodno skupnost? Več o teh in drugih vprašanjih v Studiu ob 17-ih. Avtor oddaje je Blaž Ermenc.
Slovenski radijski trg je od danes uradno bogatejši za projekt Radioplayer, s katerim se lotevamo vse večjega izziva izpodrivanja radijskega medija iz novejših avtomobilov. To pa je le ena od novodobnih težav radijskih postaj. Mladih poslušalcev je vse manj, umetna inteligenca je grožnja in hkrati izziv, poplava informacij na družbenih omrežjih je za številne poslušalke in poslušalce povsem zadosten vir informacij. Kako se spopasti s temi izzivi, kako jih dojema javni radio in kako komercialne radijske postaje, o tem v današnjem Studiu ob 17.00 živo ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni. Gostje: Mirko Štular, v. d. direktorja Radia Slovenija Andrej Vodušek, programski direktor Infonet media Peter Čakš, medijski strokovnjak, Inštitut za medijske komunikacije
Kakšne bodo posledice vladnega kadrovskega cunamija v tem tednu? Kaj bodo prvi koraki nove ministrice za zdravje? Se bodo rošade v ministrskih vrstah še nadaljevale in kaj bo z ministrico za javno upravo? Bodo pristojni pomirili vse večjo stisko krajanov, ki čakajo na pomembne odločitve glede sanacije? V kritičnem pregledu tega tedna tudi o reševanju slišanih opozorilih na zasedanju Evropskega sveta, migracijah in Nobelovih nagrajencih.
Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode Klavdij Strmčnik- župan občine Luče
Pet let zapored imamo krizne proračune, po covidu in energetski krizi zdaj še protipoplavni proračun. Vlada pomoč in ukrepe zagotavlja z zadolževanjem. Smo finančno že izčrpani? Zakaj najprej dodatno obdavčenje, preden vlada postrga pri sebi? Kako se bodo zagotavljala sredstva in kako pregledna bo poraba sklada za obnovo? O proračunskih razpotjih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti: Sašo Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Bojanom Ivancem, gospodarskim analitikom iz GZS, in Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam.
Domnevno ne transparentno deljenje denarja ministrice za javno upravo; dejstvo, da še vedno nimamo novega ministra za zdravje, reforme pa so povsem potisnjene v ozadje; obnova države po poplavah, ki nekako ne sledi objavam – to je samo nekaj tem, ki opisujejo aktualno dogajanje v slovenski politiki. Kam nas lahko vodi pot naprej, kaj vse je šlo narobe in ali je še sploh kaj možnosti, da se zadeve v preostalih dobrih dveh letih mandata postavijo na približno pravo mesto. O tem s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem programu.
Vlada ni uspela slediti napovedim in ohraniti predvidenega obsega proračuna za prihodnje leto. V parlament pošilja predlog za zvišanje porabe, v Bruselj pa prošnjo za odobritev presežnega primanjkljaja zaradi orjaških stroškov sanacije po naravni katastrofi. Najbolj prizadetim družinam je med obiskom na Koroškem obljubila individualno obravnavo, občinam pa dodatno gradbeno mehanizacijo. Krepi se tudi zaskrbljenost zaradi vse večjega števila migrantov in beguncev, ki prihajajo na naše meje, ob brezplodnem iskanju skupne rešitve v Evropski uniji. Pojasnjujemo ozadje nedavnega nasilja na Kosovu in poskuse regulirati okoljsko odgovornost multinacionalk. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.
Neveljaven email naslov