Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4613 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.
Prebivalci vojnega območja na Bližnjem vzhodu so vendarle dočakali začasni dogovor o prenehanju spopadov. Kako dolgo bo vzdržal in kakšno olajšanje bo sploh prinesel? Na stabilnost upajo tudi na Balkanu, kjer je v iztekajočem se tednu sporočilo nujne stabilnosti širil generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Povsem doma pa so zaskrbljeni pogledi uprti v finančne dokumente. Zakon o obnovi je že dobil potrditev, zakon o izvrševanju proračunov pa še ne - tudi zaradi do zdaj neverjetnega razloga - domnevne okvare glasovalnih naprav. Če poslanke in poslanci s svojim ravnanjem žanjejo začudenje, pa so na drugi strani navdušenje želi slovenski športniki. Nogometna pravljica je namreč po 13 letih spet živa. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z voditeljico Natašo Mulec.
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Od katastrofalnih poplav je minilo že več kot tri mesece. Stiske so še danes velike, nekateri so namreč izgubili vse imetje. V številnih dobrodelnih akcijah je bilo zbranih tudi ogromno finančnih sredstev, zato se postavlja vprašanje, kako pregledno je zbiranje in razdeljevanje pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pa tudi, koliko je bilo skupaj zbranega in razdeljenega denarja med ljudi? Kakšen je nadzor nad razdeljevanjem pomoči, ki jo zbirajo človekoljubne organizacije ali društva? In kakšna je vloga države pri tem nadzoru? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Vodja klicnega centra 114 za pomoč po poplavah Andrej Šter Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Brada Krašna Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici
Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica
Na Bližnjem vzhodu se nadaljuje agonija prebivalcev Gaze, kjer Izrael tudi z uničevanjem bolnišnic preganja pripadnike Hamasa. Dočakali smo sicer resolucijo varnostnega sveta, toda prelivanju krvi ni videti konca. O tem med drugim v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem na domačem prizorišču prečešemo najnovejše gospodarske razmere in osvetlimo proračunske številke, v katere bodo zagrizli poslanke in poslanci. Vladajočo politiko očitno čaka tudi priprava sprememb zakona o delovnem času, ki niti zaživel še ni; prav tako bo treba ugrizniti v kislo jabolko plačnih zahtev posamičnih skupin uslužbencev v javnem sektorju. Teden analiziramo z voditeljico Darjo Groznik.
Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.
Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.
Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.
Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Neveljaven email naslov