Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4614 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma; dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija; Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo; Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija ------------ Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS.
Zadnji počitniški teden smo dobili interventni zakon za najnujnejšo pomoč prizadetim v avgustovski ujmi in ob tem skrhali po poplavno politično premirje med vlado in opozicijo. Nekatere otroke smo v šolo poslali prek zakrpanih cest v sosednjih občinah, druge v improvizirane učilnice v bližnjih stavbah. Gostili smo diplomate vseh celin in na Zahodni Balkan poslali blejsko zavezo o pripravljenosti na širitev Evropske unije leta 2030. Spet smo preštevali prebežnike na evropskih mejah in vojaške udare v afriških državah. Raje kot te bitke z naravo in orožjem pa smo spremljali boje na športnih parketih.
Začetek novega šolskega leta bo zaradi nedavnih ujm za marsikaterega učenca, starša in pedagoškega delavca še precej bolj stresen kot sicer. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da se bo šolsko leto povsod po državi začelo ta petek, kar pa ne pomeni, da bodo na prvi šolski dan na vseh šolah potekal pouk. Vodstva šol poudarjajo, da bodo šolske svetovalne službe otrokom nudile ustrezno podporo, hkrati pa že opozarjajo na dlje časa trajajoče težave v vzgoji in izobraževanju, predvsem na kadrovsko stisko in nerešene plačne zahteve ravnateljev. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom. Sodelujejo: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije; Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Vreme je dodobra krojilo letošnjo poletno turistično sezono. Je bila kljub temu uspešna? Kakšne so posledice neurij in poplav in kako so podjetja in zaposleni v tej panogi zadovoljni z ukrepi države? Se lahko turizem prilagodi na takšne ekstremne naravne pojave? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.
Svet pestijo krize, ki povzročajo negotovost in nestabilno varnost ter posledično vplivajo na vse dele družbe. Številne krize v preteklem desetletju so povzročile nov pritisk na obstoječi mednarodni sistem in uveljavljena pravila. Zaradi tega se krepijo populizem, nacionalizem in avtokratski režimi. Letošnji 18. blejski strateški forum je v znamenju iskanja odgovorov na ta vprašanja, med drugim kako v teh časih zagotoviti skupne globalne rešitve, ki temeljijo na solidarnosti. O tem v Studiu ob 17.00 s Sandro Krišelj. Gostje: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega panela za vire; dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike Slovenije za mednarodne odnose; dr. Denis Mancevič, politolog in strokovnjak za strateško komuniciranje.
Kmetije so poplave in plazovi različno prizadeli. Nekatere so še vedno brez ceste, nekaterim je odneslo rodovitna kmetijska zemljišča ali pa na njive naneslo onesnažen mulj, nekatere so ostale brez krme za živino. Kdaj si bodo tla opomogla in kako jih lahko v prihodnje zaščitimo pred erozijo? Katere finančne in druge oblike pomoči bodo na voljo prizadetim kmetijam, ki so morale zavreči poplavljene pridelke in krmo za živali? Odgovori v terenskem Studiu ob 17.00 neposredno iz agroživilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Avtorica in voditeljica oddaje je Jernejka Drolec. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; prof. dr. Helena Grčman iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Aljaž Plankl iz Društva za permakulturo Slovenije.
Vlada je pripravila sveženj interventnih ukrepov za pomoč po največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije. Vključuje denarne pomoči, nadomestna stanovanja za gospodinjstva, olajšave za prizadeta podjetja, poenostavitev postopkov, pa tudi nov solidarnostni sklad z financiranje obnove. Komentiramo vključene ukrepe in tudi tiste, ki manjkajo. Pojasnjujemo dogovor s sindikati javnega sektorja, da zaradi poplav odmaknejo odpravo plačnih nesorazmerij. Z moskovsko dopisnico pojasnjujemo ozadje in posledice domnevne likvidacije razvpitega šefa paravojaške skupine Wagner, z druge strani Atlantika pa spremljamo politično-sodni spektakel z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Kakšne ukrepe in pomoči ljudem in občinam predvideva interventni zakon za odpravo škode po poplavah in zemeljskih plazovih, ki je osrednja točka tokratne seje vlade? Za čiščenje strug in zagotavljanje pretočnosti rek in njihovih pritokov ni več veliko časa, novo deževje je pred vrati. Marsikje ne vedo niti, ali lahko začnejo obnavljati razdejane domove, naj čakajo na dodatne analize ali jih celo čaka rušenje. Kje bodo ljudje dobili novo streho nad glavo? Katere birokratske postopke bo skrajšal interventni zakon in kako se bomo organizirali za sanacijo, zanima tudi občine. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor; Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode; dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije; dr. Primož Banovec direktor Inštituta za vodarstvo, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, član Sveta za vodo.
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo že v vrtcu imeli digitalne kotičke? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, najavljeno v okviru reforme šolstva, zagovarja pristojno ministrstvo? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih, ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti, so govorili v julijski Intelekti s Špelo Šebenik, ki jo ponavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00.
Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.
Vodna ujma je številnim uničila premoženje, za katero so še odplačevali posojila. Prebivalstvo in podjetja se sprašujejo, kje bodo dobili denar za obnovo. Številni so razočarani nad zneski, ki jih lahko pričakujejo od zavarovalnic. Kakšna je torej vloga finančnega sektorja v tej naravni katastrofi? Koliko prizadetim pomagajo banke in zavarovalnice – le toliko, da si zavarujejo ugled, ali res naredijo vse, kar je v njihovi moči? Kdo lahko računa na moratorij za vračilo posojil in kdo lahko računa na nova posojila za vnovičen zagon proizvodnje? Zakaj je zavarovalno kritje za tako obsežne poplave po večini prenizko? Kakšna je vloga države v zvezi s tem in ali bodo tudi pri nas dobički v finančnem sektorju kmalu dodatno obdavčeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB; Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja; Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke; Alina Meško, predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije. Ministrstvo za finance ni uspelo zagotoviti sogovornika.
Iztekajoči se teden so zaznamovali predvsem praznik solidarnosti po vojni ujmi ter praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom in največji krščanski Marijin praznik. Zbrali smo odzive na skupek ukrepov, ki jih namerava vlada vključiti v interventni zakon za pomoč po poplavah. Opozarjamo na posledice podnebnih sprememb tudi drugod – po Kanadi in Havajih pustošijo požari. Z našo azijsko dopisnico govorimo o opustošenju, ki ga je v dveh letih po umiku Američanov v afganistanski družbi povzročil talibanski režim, s posebnim poročevalcem pa o duhu sarajevskega filmskega festivala. Kritični pregled tedna ta petek z Blažem Ermencem.
Skoraj štirinajst dni po strahoviti vodni ujmi velik del Slovenije ostaja razdejan. Kako potekajo še zadnje intervencije in obljubljena plačila zanje? Kje občine potrebujejo pomoč pri ocenjevanju škode, ki bo podlaga za pomoč? Bo odpravljanje posledic in obnovo res bistveno olajšal interventni zakon, ki je že na tokratni seji vlade? Bo mogoče do jesenskega deževja dovolj sčistiti in urediti struge, da se katastrofa ne ponovi? Kopičijo se odpadki, prostori nekaterih vrtcev in šol so uničeni, ceste do njih marsikje neuporabne. Kako začeti obnovo in koliko besede pri tem naj imajo občine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.
Kakšno je letošnje festivalsko dogajanje, kako jih je prizadela vodna ujma in kako se rešujejo iz stisk in zagat? Kako se organizatorji festivalov povezujejo med seboj, s kakšnimi idejami vplivajo drug na drugega in kje bodo z izvedbami koncertov pomagali zbirati sredstva za tiste, ki jih v teh razmerah nujno potrebujejo? Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za kulturo? O vsem tem z gosti, ki skrbijo, da tudi v težkih časih glasba krepi duha človečnosti in voditeljico Simono Moličnik. Gostje: Klemen Ramovš, umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, direktor zavoda Ars Ramovš; Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, profesor na visoki šoli za glasbo v Hamburgu; Jan Kern, programski vodja festivalov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije; Tomaž Močnik, lastnik delavnice Orglarstvo Močnik; Ana Čop, ena od dveh umetniških vodij festivala Jazzinty. Ministrstvo za kulturo je tik pred oddajo odpovedalo sodelovanje in poslalo pisno sporočilo.
Na današnji dan solidarnosti bomo tudi v oddaji Studio ob 17.00 pozornost namenili tej plemeniti lastnosti, ki jo Slovenci izkažemo ob vsaki nesreči. Pripravljenost pomagati je od prvega dne poplav izrazilo izjemno veliko ljudi. Kako lahko pomagate? Kam se obrniti? Kje so nevarnosti? Kakšna so navodila civilne zaščite in kakšne potrebe humanitarnih organizacij? Zbrali bomo zgodbe solidarnosti in spomnili, da nihče v tragediji ni sam.
Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.
Škodo imajo tako kmetije v gorskih območjih, kjer je še vedno nevarnost plazov kot nižinske kmetije, ki bodo večino poplavljenih pridelkov morale zavreči. Kaj v tem trenutku prizadeta kmetijska gospodarstva najbolj potrebujejo in s katerimi ukrepi bo država skušala vzpostaviti razmere za normalno proizvodnjo? Je možno polja na poplavnih območjih v prihodnje zaščititi pred onesnaženim muljem? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije.
Kdaj bo spet vzpostavljeno cestno in elektro omrežje, kdaj obnovljeni oziroma na novo postavljeni mostovi? Kateri ne nujni gradbeni projekti bodo ustavljeni, da bo gradbena mehanizacija preusmerjena na najbolj prizadeta področja. Neukročene reke in na tisoče plazov so spremenili relief države, kakšna bo končna sanacija? In nenazadnje bodo gradbinci upoštevali stroko in naravne danosti ali bo sanacija samo do naslednjih velikih padavin? O vsem tem z gosti: Bojan Tičar, direktor Direkcije za infrastrukturo Združenje GIZ Uroš Blažica, sicer predsednik uprave Elektra Primorska Miloš Bavec, Direktor GeoZS Franci Steinman, nekdanji profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH
Neveljaven email naslov