Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4614 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.
Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.
V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.
Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.
Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.
Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc
Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.
Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec
V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.
S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.
Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov