Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje vnovič močno zmanjšuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih - tudi takih, ki imajo lahko škodljive posledice za okolje. Poglaviten argument je skrajšanje pogosto nerazumno dolgih postopkov in s tem hitrejši zagon gospodarskih aktivnosti. A kako bo po drugi strani zagotovljeno vključevanje javnosti, denimo ob postavljanju novega industrijskega obrata ali ob podaljšanju dovoljenja za napravo s škodljivimi izpusti? Kakšne so sploh pravice civilne družbe in nevladnikov v postopkih, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje? O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Georgi Bangiev, direktor direktorata za prostor, ministrstvo za okolje in prostor - Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije - dr. Maša Kovič Dine, docentka mednarodnega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni, - dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa, - Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani. Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, - Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj, - dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.
24. oktobra je vlada ugasnila večino storitvenih dejavnosti, med njimi gostinstvo, turizem in večino trgovin. Nekatere storitve je medtem že oživila, postavlja pa se vprašanje, zakaj nekatere da, drugih pa ne. Gospodarske interesne organizacije pozivajo k odprtju vseh ali vsaj večine dejavnosti. Ali cveti delo na črno? Kako se v tem času znajdejo podjetniki, katere državne pomoči koristijo? Jih bodo primorani vračati? Kako dolgo bodo posamezne storitvene dejavnosti še zaprte? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, - Martin Jezeršek, gostinec, član upravnega odbora SBC, - Branko Meh, predsednik OZS, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.
Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki. Gostje: - predsednica uprave SKB Anita Stojčevska, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - član uprave NKBM Matej Falatov, - član uprave Triglav skladi Andrej Petek, - član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.
Znanost je v minulem letu izrazito stopila v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Koronavirus je določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in tam sprožil nekaj velikih sprememb. Prav tako je bilo pestro na drugih znanstvenih področjih. V Zemljini orbiti zdaj krožita tudi dva slovenska satelita; globoke pretrese tam sproža podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, Kitajska pa se je uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Precejšnji del satelitov je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija. Za spremembe na našem planetu namreč ne bo učinkovitega cepiva. V reprizi pogovora o znanosti v minulem letu voditeljica Nina Slaček ter Maja Ratej (Val 202) in Aljoša Masten (MMC) nanizajo tudi prgišča drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Združene države Amerike bodo danes tudi uradno dobile novega predsednika, demokrata Joeja Bidna, ki je premagal dozdajšnjega predsednika Donalda Trumpa. 78-letni Joe Biden bo tako 46-ti ameriški predsednik. Drugič v zgodovini bodo imele Združene države predsednika katoličana, prvič pa bo podpredsednica ženska, 57-letna pravnica Kamala Harris, ki bo tudi prva temnopolta oseba na tem mestu, kar ima v Združenih državah velik simbolni pomen. Kaj čaka novo administracijo? Ali bo ta utrdila zavezniške odnose z drugimi državami, ki jih je Trumpova postavila na preizkušnjo? Kaj čaka republikance, ali bo Trump nadaljeval politično kariero? O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj z našim dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem in gostje: - Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA, - Uroš Lipušček, zgodovinar in nekdanji dopisnik v ZDA, - Tanja Porčnik, predsednica inštituta Visio in zunanja sodelavka na inštitutu Cato v ZDA.
Potem ko so prejšnji teden v ameriški kongres vdrli podporniki predsednika Donalda Trumpa, je twitter trajno izbrisal njegov uporabniški račun. Podobno so ravnali tudi drugi družbeni mediji in spletne platforme, od facebooka do youtuba. Odzivi na prepoved so različni, od tega, da so to storili prepozno, do mnenja, da gre za pregrob poseg v svobodo govora. Kako regulirati spletne platforme? Naj še naprej same odločajo, kakšna so njihova pravila uporabe? So prostor svobode govora ali prostor radikalizacije? Naj škodljive in nevarne vsebine prepoznavajo algoritmi? Kako sploh sprejeti konsenz o tem, kaj je škodljivo v demokratični družbi? Odgovore iščejo voditeljica Urška Henigman in sogovorniki: - prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za elektrotehniko, - raziskovalka dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede, - publicist Lenart J. Kučić, spletna medija Disenz in Pod črto.
Prihodnost Evropske unije v post-pandemičnem obdobju je v zeleni in digitalni preobrazbi ter trajnostnem razvoju. Le države, ki imajo v tem ključnem trenutku jasno vizijo in ambiciozne prioritete lahko računajo na uspešno spopadanje z neizbežnimi dramatičnimi tehnološkimi spremembami. Da bi zagotovili pravičen prehod, Unija potrebuje tudi solidarnost in trden socialni steber. Ali se Slovenija, ki bo julija prevzela predsedovanje uniji, zaveda in pripravlja na omenjene izzive? O tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje v studiu.
Iran se je z napovedjo dodatnega bogatenja urana, ki močno presega bogatenje, predvideno v jedrskem sporazumu, spet znašel v središču pozornosti mednarodne javnosti. V Teheranu ob tem z olajšanjem pričakujejo konec mandata ameriškega predsednika Trumpa, ki se je odrekel jedrskemu sporazumu in uvedel ostre ukrepe proti Iranu. Se bo s prihodom nove ameriške administracije končala izolacija te bližnjevzhodne države? Kakšno je življenje v islamski republiki, kakšen je njen vpliv v regiji? Več o tem voditelj Blaž Ermenc z gospodarstvenikom in gosti v studiu. Gostje: - Jernej Muller, v.d. generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko pri Ministrstvu za zunanje zadeve, - doktor Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Korona obdobje je zaradi izrazitih sprememb v vsakdanjem življenju ljudi naplavilo tudi oblutno več duševnih stisk. Predvsem na podeželju pa je govoriti o duševnem zdravju še vedno tabu tema. Morda je prav zato med vsemi poklici delež samomorilnosti najvišji prav med kmeti. Koliko sploh vemo o stresu, o medgeneracijskih trenjih, o duševnih stiskah kmečkega prebivalstva, ki spodjedajo vitalno moč podeželja? Potrebe po podpori na tem področju so velike. Kje so korenine stisk in kako si pri iskanju rešitev lahko pomagamo z izkušnjami iz tujine? O vsem tem Jernejka Drolec in gostje v studiu: - Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine; - Duška Knežević Hočevar, antropologinja iz ZRC - SAZU; - Toni Kukemberger, mladi kmet iz Trebnjega in - Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko in gozdarsko tehniko, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Gozdarski inštitut Slovenije.
V Sloveniji smo do zdaj dobili približno 50.000 doz cepiva proti covidu. Prvi odmerek je prejelo že več kot 22.000 prebivalk in prebivalcev. Potem ko so v domovih za starejše in v bolnišnicah cepili najbolj ogrožene in najranljivejše, se začenja množično cepljenje prebivalstva. Za koga je zdaj ključno, da se cepi čim prej? Ali cepljenje v Sloveniji poteka dovolj hitro? Kako prepričati neodločene? Ali cepivo deluje proti novim sevom virusa? Kdo spremlja stranske učinke? O teh in drugih vprašanjih o cepivu in cepljenju proti covidu voditelj Iztok Konc in gostje v studiu. - imunolog Alojz Ihan, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, - farmacevt Borut Štrukelj profesor in dekan Fakultete za farmacijo.
Omejena telesna vadba med epidemijo vodi v izrazit upad gibalne učinkovitosti otrok in mladih ter v debelost, pustilo je tudi psihosocialne posledice. Še zlasti hude so stiske mladih športnikov. Ti so v veliki večini že skoraj tri mesece brez pravih pogojev za treninge, zato se krepi bojazen, da bomo izgubili celotno generacijo športnikov. Kako jim v teh zahtevnem obdobju lahko pomagamo starši, kaj lahko storijo trenerji in na kaj se lahko oprejo mladi športniki? O vsem tem voditelj Jure Jeromen z gosti oddaje, v kateri tudi o najnovejših podatkih glede tega, koliko so se med epidemijo poslabšale motorične sposobnosti slovenske mladine.
Na silvestrovo je začel veljati sedmi protikoronski zakon. Prinaša tudi spremembe pri upokojevanju. Po novem bo delodajalec delavca lahko poslal na ZPIZ, če bo ta izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev. Del javnosti je na nogah. Gre za diskriminacijo na podlagi starosti, menijo sindikati; drug del javnosti, predvsem delodajalci, pa trdi, da bodo dobre delavce v podjetju vedno želeli obdržati čim dlje. Kaj se bo zgodilo, bo jasno v prihodnjih mesecih. Toda v pripravi je tudi ustavna presoja spornih dveh členov. Avtorica in voditeljica oddaje je Urška Valjavec, sodelujejo pa: - državna sekretarka z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, - predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez in - predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM Jakob Počivavšek.
Ministrica za izobraževanje je omenjala možnost začetka postopnega vračanja učencev v šole po koncu božično-novoletnih počitnic, a vlada in zdravstvena stroka temu nista naklonjena. Kdaj bodo torej otroci in mladi sedli v šolske klopi in kako se skoraj trimesečno izobraževanje na daljavo pozna na njihovem znanju in počutju? Kako bi se morale na začetek izvajanja pouka v šolah pripraviti šole, koliko so priporočila zdravstvene stroke izvedljiva v praksi in kaj bo s testiranjem učiteljev? Stisk, dilem in vprašanj je veliko, odgovore in rešitve iščejo voditeljica Špela Šebenik in gostje v studiu.
Ameriški kongres je danes potrdil Joeja Bidna za novega predsednika Združenih držav in Kamalo Harris za novo podpredsednico. Uradno bosta prevzela dolžnosti ob inavguraciji 20. januarja. Senco na dogodke so ponoči vrgli nasilni protestniki, ki so vdrli v kongresno palačo in očitno želeli preprečiti štetje. Nasilje je vzbudilo nemir v javnosti in ogorčene odzive tudi zahodnih politikov, saj takih dogodkov v Združenih državah nismo vajeni. O tem, kje so razlogi, ali je ameriška demokracija še lahko zgled drugim in kaj lahko pričakujemo od novega predsednika voditelj Marjan Vešligaj in gostje: - direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun, - profesor s Fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila, - nekdanjim dopisnik iz ZDA Matej Šurc, - zdajšnji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar.
Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to, kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je ostalo brez dela, na kakšen način se podjetja borijo, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance in kdo so zmagovalci epidemije in njihovi nauki? O vsem tem v reprizi gospodarskega letnega pregleda voditeljica Urška Jereb in gosti: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
V letu 2020 nas je koronavirus postavil pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje, kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se spoprijeli še s politično krizo. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade smo 13. marca dobili vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala še isti dan spopasti z epidemijo. Jeseni pa so naskok na oblast napovedale stranke, zbrane v alternativi KUL s Karlom Erjavcem na čelu. Prisluhnite reprizi radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 z Natašo Mulec.
Slabo leto po ločitvi sta Združeno kraljestvo in Evropska unija še shajala skupaj tako, kot da se ni zgodilo nič. Z novim letom pa je vez britanskega članstva v Uniji dokončno pretrgana. Kako naprej? Po izredno intenzivnih in razmeroma kratkih pogajanjih sta Bruselj in London na predvečer božiča le dorekla vsebino sporazuma o trgovinskih odnosih in sodelovanju. Analizirajo in komentirajo ga voditelj Luka Robida in gostje Studia ob 17h. Sogovorniki v studiu so dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu; ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu ter predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek. Svoje poglede in pričakovanja na kratko predstavljajo tudi Barbara Uranjek z Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Milica Kotur z ministrstva za šolstvo in glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Kakšno je bilo kulturno življenje doma in po svetu? V spomin smo si priklicali, katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, da smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in na spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki? Odgovore na ta vprašanja je poiskala Tadeja Krečič Scholten.
Neveljaven email naslov