Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata;
Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS;
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Spremembe štirih medijskih zakonov, o katerih smo razpravljali to poletje, so večinoma ocenjene kot nesprejemljive, neprimerne, celo škodljive in nevarne. Kako na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na pripombe in številne pozive k umiku slabo pripravljenih predlogov? Kaj v teh kriznih časih doživlja, potrebuje in pričakuje slovenski medijski svet? O vsem tem voditeljica Tatjana Pirc in gostje: - Ivan Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije; - Leo Oblak, ustanovitelj družbe Infonet, ki se v okviru Medijske zbornice pri GZS ukvarja s področjem zakonodaje; - Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica medija Pod črto; - novinarka STA Alenka Potočnik, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Svoje mnenje o predlaganih posegih v medijske predstavita tudi - dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinjo za medijske politike, nekdanja državna sekretarko na ministrstvu za kulturo, in - Urban Korenjak, predsednik združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici.
Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti vendarle izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisk kulturnih prireditev? O vsem tem voditelj Urban Tarman z gosti v studiu. Gostje: - zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije - Damjan Damjanović z Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.
Dva tedna po androidni je aplikacija Ostani zdrav od torka na voljo še za uporabnike applovih naprav in sistema iOS. A po sedanjih podatkih jo je na svoje telefone naložilo le nekaj več kot 50 tisoč uporabnikov, torej približno 2 in pol odstotka prebivalcev Slovenije. Zagotovo premalo, da bi dosegli cilje, ki si jih želijo odgovorni. Bo torej aplikacija dosegla svoj namen in pomagala infektologom v napovedanem drugem valu okužb, ali pa bo že jutri, tudi zaradi dilem v zvezi z zakonitostjo in prostovoljnostjo uporabe, odšla v pozabo. O vsem tem voditelj Robert Škrjanc in gosti: - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, - Aleš Špetič, nejdanji glasnik digitalnih tehnologij.
Koliko si javni medijski servisi lahko pridobijo zaupanje javnosti, je odvisno tudi od mehanizmov za njihovo finančno in politično neodvisno delovanje. Te v veliki meri uokvirja zakonodaja. Tik pred koncem javne razprave o spremembah medijske zakonodaje pri nas predstavljamo primere delovanja javnih RTV-servisov v sosednjih državah. Kako to, da na Hrvaškem poslanstvo verodostojnega informiranja vse bolj prevzemajo komercialni mediji? Kaj prinaša sprememba zakonodaje o avstrijski radio-televiziji? Za kaj je prikrajšana javnost, če se sprememb loteva po madžarskem modelu, in v kakšnih razmerah nastaja program v Italiji? Kako imuna na politiko je srbska medijska scena in v čem je nemški javni servis preostalim lahko za zgled? Z dopisniki RTV Slovenija v sodelovanju z našo televizijo in voditeljem Luko Robido.
Na prvi šolski dan bomo s pravnico in mediatorko Nino Ano Jäger ter psihologom in predsednikom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijanom Muskom Lešnikom govorili o pouku in odnosih v šoli v obdobju koronavirusa. Potrebnega bo veliko prilagajanja in potrpežljivosti. Z dopisniki bomo izmerili utrip na nekaterih šolah, poudarili pomen naložb v infrastrukturo, vlogo vaških šol za življenje kraja in posebne izzive šol v nekaterih mestnih okoljih. O vsem tem z voditeljico Natašo Lang, dopisniki in gosti.
Letošnji Blejski strateški forum bo, kot kaže, prizorišče enega od najmočnejših političnih srečanj, kar smo jih kdaj pripravili v Sloveniji. Vsaj sedem gostujočih držav bo zastopanih na najvišji ravni. Rdeča nit bodo med drugim varnostna vprašanja, ki od hladne vojne naprej še niso bila tako neposredno povezana z našim vsakodnevnim življenjem. Ali je Evropska unija sposobna skupaj odgovoriti nanja ter enakomerno porazdeliti breme in odgovornost? Ali pa smo priča nastajanju novih zavezništev? O vsem tem Marjan Vešligaj s sogovorniki v Studiu ob 17ih neposredno z Bleda.
Mediji so v trenutni situaciji v svetu pogosto edini stik s športom. Ker gledalcev ni na prizoriščih, se spreminjajo odnosi med mediji, organizatorji in športnimi zvezami. V oddaji razgrinjamo, kdo je pri tem najbolj izpostavljen in na kakšen način medijske hiše pridobijo pravico do poročanja s športnih dogodkov. Kaj medijske pravice prinesejo organizatorjem tekmovanj in kako se jim morajo prilagajati športniki in športne zveze? Kako šport in mediji sobivajo v večjih, ekonomsko bogatejših državah in kako v Sloveniji? Kakšna je pri vsem tem vloga in kakšne so pravice javnih medijev? Kakšen potencial ima slovenski medijski in športni prostor? Odgovore na vsa ta vprašanja išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije, - Gregor Peternel, odgovorni urednik športnega programa Televizije Slovenija, - Tomaž Šušteršič, generalni sekretar največjih tekmovanj v Planici, - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus.
V svetu vsako leto zavržemo 92 milijonov ton oblačil, proizvodnja novih pa skokovito narašča. Ob tem je tekstilna industrija odgovorna za petino onesnažene vode na svetu in desetino toplogrednih izpustov. Kako to spremeniti, da bo tudi tekstilna in oblačilna panoga bolj trajnostno naravnana? Enega od odgovorov ponuja evropski projekt o recikliranju tekstila, pri katerem je ključno slovensko znanje in v okviru katerega so v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu. O teh in drugih rešitvah se je Nina Slaček v pomladni Intelekti pogovarjala s tehniško vodjo projekta, Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Katjo Simončič z Inštituta za kriminologijo in vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe Živo Lopatič.
Trg z zelenjavo pri nas je eden od najbolj neurejenih. So krivi pridelovalci s slabo organiziranostjo ali zakonodaja, ki omogoča nepreglednost? Slovenski tržni pridelovalci poročajo, da nimajo kam prodati zelenjave, na trgovskih policah pa je - razen na vrhuncu sezone - več uvoženih kot doma pridelanih vrtnin. Država spodbuja postavitve novih rastlinjakov, s katerimi bi povečali stabilnost oskrbe z zelenjavo. Nekateri trgovci in dobavitelji že sklepajo pogodbe, ki so temelj načrtovane zelenjadarske proizvodnje. Ob koncu glavne sezone prodaje sveže zelenjave Jernejka Drolec s predstavniki zelenjavne verige ocenjuje, kakšna je bila ta sezona in kako se pripraviti na prihodnjo. Gostje: - Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, - Patricija Pirnat, predsednica zelenjavne verige SLO; - Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze SLO; - Tina Bibič, direktorica svežega programa (sadje, zelenjava) v Mercatorju. - Branko Majerič, tržni pridelovalec zelenjave iz Moškanjcev na Ptujskem polju, član odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici.
Goriška regija je posledice epidemije občutila prej kot ostala območja v državi. Zaprtje meje z Italijo je ohromilo življenje, saj je gospodarstvo neposredno in posredno močno odvisno od italijanskega tržišča in gostov in sosednje države. Oblikovala se je Iniciativa Rešimo Goriško, ki je na odločevalce naslovila prošnjo, da v luči zaostrenih razmer regijo podpre z dodatnimi ukrepi. To se ni zgodilo, meja se je znova odprla in življenje se počasi vrača v stare tirnice. V oddaji iz novogoriškega studia Radia Koper voditeljica Ingrid Kašca Bucik s sogovorniki razgrinja zdajšnje stanje in priprave na morebitno vnovično zaostritev razmer. Gostje: - župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič, - predsednik uprave Hit Tomaž Repinc, - pobudnik iniciative Rešimo Goriško Marino Furman, - predsednik območne Obrtne zbornice Zoran Simčič.
Še vedno velja, da bodo prvega septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki. Tako kot tudi v večini evropskih držav. Seveda pa bo končna odločitev odvisna predvsem od epidemiološke situacije. Različni možni scenariji so pripravljeni, šole pa se že pospešeno pripravljajo na priporočene omejitve. Kako bo potekal pouk, kakšna bo kakovost, kaj bo okrnjeno in kaj spremenjeno? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Natašo Lang.
Organizacija in izvedba glasbenega festivala je tudi v povsem vsakdanjih okoliščinah precej zahtevno delo, letošnja negotova situacija ob soočanju z ukrepi za zajezitev epidemije pa je ustaljena pravila obrnila na glavo. Mnogo festivalov je bilo prestavljenih ali povsem odpovedanih, le redki organizatorji so se v teh okoliščinah odločili, da po svojih najboljših močeh vseeno izpeljejo prilagojene programe in tako obiskovalcem ponudijo živo, neposredno koncertno izkušnjo. O izzivih letošnjega festivalskega poletja bodo v današnjem Studiu ob 17.00 spregovorili: direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, umetniški vodja Festivala Radovljica Domen Marinčič, organizator tolminskega festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek, programski vodja festivala Trnovfest Iztok Kurnik in predstavnik koalicije glasbene stroke David Morgan. Pogovor bo vodila glasbena urednica Teja Klobčar.
Napovedane spremembe medijske zakonodaje so neprijazne tudi do regionalnih medijev, čeprav prav ti pripovedujejo realnost tamkajšnjega prostora ter govorijo in pišejo o identiteti bližnjega okolja, o vrednotah in ambicijah. Še zlasti se ta nepogrešljivost pokaže v kriznih razmerah. Kakšna sta vloga in pomen regionalnih medijev Radia Televizije Slovenija v Mariboru in Kopru ter kaj vse nastaja znotraj teh centrov v današnjem Studiu ob 17h, ki z gosti in novinarkama Vesno Martinec in Barbaro Kampos poteka med radijskima studiema iz Kopra in Maribora.
V Belorusiji deseti dan po predsedniških volitvah še ni miru. Avtokrat Aleksander Lukašenko vztraja, da je dobil že šesti predsedniški mandat, več sto tisoč demonstrantov pa meni, da volitve niso bile poštene in da je zmagala neformalna vodja opozicije Svetlana Tihanovska, ki je medtem morala pobegniti v Litvo. Kam pelje beloruska kriza, na kaj ali na koga pri tem računa uradna Moskva, kakšen je odnos Zahoda v luči izrednega vrha EU? O vsem tem gosti in voditelj Miha Lampreht v Studiu ob 17h.
Nepremičninski trg se počasi prebuja, cene stanovanj pa še naraščajo. Veliko zanimanja je tudi za najem nepremičnin. Prav najem bi rada spodbujala tudi država. Na ministrstvu za okolje in prostor so napisali popravke stanovanjskega zakona in jih dali v javno razpravo. Predlagajo ustanovitev javne najemniške službe, premikajo mejo za zadolževanje stanovanjskih skladov in večajo znesek neprofitnih najemnin ter subvencij. Kaj se dogaja na trgu stanovanj, bodo skladi imeli več denarja za graditev novih, se država pravilno loteva popravkov? In ne nazadnje, kakšne spremembe nas čakajo pri upravljanju večstanovanjskih stavb? O tem z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob sedemnajstih.
Več kot stoletje je že od podpisa Trianonske pogodbe, enega od ključnih mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni, ki je med drugim Sloveniji dala Prekmurje. Civilni upravitelj je oblast prevzel na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17 avgusta. Zato v Sloveniji na ta dan praznujemo. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem v oddaji, ki jo je ob obletnici podpisa pogodbe v studiu v Lendavi posnel Marjan Vešligaj z zgodovinarji in publicisti. Vabljeni k poskušanju! Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.
Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bao_5/ Pixabay
Postanek državnega sekretarja Mika Pompea na Bledu je prvi obisk kakega ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji po skoraj četrt stoletja. Dobro in koristno je imeti za svoje zaveznice najmočnejše države na svetu, če to ne izključuje možnosti sodelovanja z drugimi. Zadovoljstvo ob srečanju zato spremlja tudi previdnost. V oddaji bom osvetlili ozadje skupne izjave o varnosti omrežij 5G in tehnološke tekme s Kitajsko, razgrnili ameriške interese na področju energetike, tudi v luči zamisli o graditvi drugega bloka krške nuklearke, in se vprašali, ali bomo v Sloveniji v prihodnje gostili ameriške vojake. O gospodarskih, političnih in strateških vidikih slovensko-ameriških odnosih voditelj Matjaž Trošt in gostje: - Faris Kočan, Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede, - Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko v varnos in inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo , - Aleš Špetič, podjetnik, nekdanji digitalni glasnik.
Na področju prometne varnosti se nam v prihodnjih mesecih obeta kar nekaj sprememb. Infrastrukturno ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva nekaj novosti. Podrobneje določa uporabo vse bolj priljubljenih električnih skirojev v prometu, zvišuje globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, predvidena je tudi možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Nova pravila morajo zeleno luč dobiti najprej v vladi in nato še v Državnem zboru, po mnenju ministrstva pa bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti pri nas. O tem, kaj utegnejo predvidene spremembe prinesti v praksi in kakšni so najnovejši trendi prometne varnosti, voditelj Jure Čepin ter državni sekretar Aleš Mihelič, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju Manuel Pungertnik in v.d. direktorja Agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.
Neveljaven email naslov