Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Sinoči so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustvarjalcem, ki so ali s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo, lahko prisluhnete v Studiu ob 17-ih na Prvem programu. Z voditeljico Stašo Grahek.
Potem ko so se zvišale plače v javnem sektorju, je čas za to tudi v gospodarstvu. S tem se strinjajo tako podjetniki kot sindikati in vlada. A poti do tja so različne. Večina jih pelje prek davčnih razbremenitev zaposlenih. Kako in kdaj – o tem v tokratni oddaji, v kateri soočamo predstavnike različnih strani, a z istim ciljem.
Ameriški predsednik je imel redni letni nagovor letos, zaradi spora z demokrati glede financiranja zidu na meji z Mehiko, pozneje kot običajno. Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, odnosi z Venezuelo pa so na robu vojne. V oddaji razčlenjujemo prvo polovico Trumpovega predsedniškega mandata. Koliko škode je sebi in ugledu Združenih držav povzročil s svojim neobičajnim vodenjem in zakaj nič ne kaže na to, da bi izgubil na predsedniških volitvah? Sicer pa Trump vztraja pri zidu na meji z Mehiko, carinah na kitajske izdelke in osamitvi Irana.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vladni dogovor z javnim sektorjem o višjih plačah se vse bolj pozna tudi v občinskih proračunih in denarnicah občank in občanov. Občine zatrjujejo, da dogovorjena višja povprečnina ne bo poravnala novih stroškov, trpele bodo tudi številne naložbe. Ali imajo občine še kaj manevrskega prostora? Kakšen znesek zadostuje za pokritje obveznih nalog in kako spremeniti način financiranja lokalne samouprave, da ne bo vseskozi odvisna od pogajanj z vlado? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih, voditelj Daniel Poslek.
Afera s spornim mesom bolnih krav – te so brez veterinarskega pregleda klali v poljski klavnici, meso pa kot neoporečno prodajali naprej – je dobila širše razsežnosti. Meso se je namreč znašlo v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji v obliki mesnega pripravka za kebab. V umik in odpoklic je tako vključenih vse več držav. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja, med drugimi, kakšna sta nadzor in preverjanje med državami in doma, kakšno je tveganje za zdravje ljudi, in navsezadnje, kako sploh vemo, kaj se znajde v javnih ustanovah od vrtcev do bolnišnic in na naših prodajnih policah.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička. Dejal je, da kljub njegovim dosežkom ni mogoče spregledati, da so odnosi na ministrstvu tako slabi, da je nadaljnje delo ministra pod vprašajem. Kakšni so globlji vzroki odnosov na ministrstvu za kulturo? Verjetno so k razmeram pripomogle pogoste kadrovske menjave, desetletni zaostanki na sistemskem reševanju področja, finančni rezi …, nekaj pa tudi nepripravljenost širšega področja kulture na večje spremembe, ki prinašajo tudi negativne ukrepe. Kako globoka je torej kriza v kulturni politiki?
Venezuelo, ki je kljub največjim zalogam surove nafte na svetu v hudi gospodarski krizi in so jo zaradi pomanjkanja zapustili trije milijoni ljudi, pretresajo nemiri. Oblast je prevzel opozicijski voditelj Juan Guaido – tega so takoj podprle ZDA in nekaj držav v regiji. Na stran predsednika Nicolasa Madura, ki ga podpira vojska pa je stopila Mehika, Bolivija in Kuba skupaj z Rusijo in Turčijo. Nemirna Venezuela je na največji prelomnici v svoji novejši zgodovini.
Z rebalansom je vlada razdelila več kot 500 milijonov evrov, večino za plače, socialo, družinske prejemke, več bodo dobili tudi upokojenci. Bodo prilivi sledili optimistično zastavljeni porabi, ob tem, da se kopičijo znamenja upočasnitve gospodarske rasti? Koliko bo sploh ostalo za naložbe? Bo namesto načrtovanega presežka na koncu v državni blagajni primanjkljaj? Zakaj se vlada ne ozira na opozorila fiskalnega sveta o preveliki porabi? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17h z Zdenko Bakalar.
O prenovi Zadrževalnika Vogršček se govori že več kot desetletje, kmetje v Vipavski dolini pa so se morali vnovič sprijazniti z neuresničeno napovedjo v zvezi z začetkom obnove namakalnega sistema. Zakaj se dela na zadrževalniku niso začela jeseni, kot so jim obljubili, kdaj se bo desetletje agonije končalo? Kmetje želijo vedeti, ali lahko računajo na to, da bo voda v ceveh že pred bližajočo se namakalno sezono, dolgoročno pa naj bi namakalni sistem služil tudi za namakanje kmetijskih površin Zgornje Vipavske doline. Prav tako jih zanima ali bo voda neoporečna in primerna za namakanje.
Pobeg iz koprskega zapora ni pokazal samo težav zaporskega sistema pri nas, ampak je služil tudi za obračun z obstoječim konceptom prestajanja kazni zapora in pripora pri nas. Tako so za nekatere zapori prestižni hoteli, pazniki pa služabniki zaporov, zato želijo te spremeniti v povsem kazenske ustanove, paznike pa v sodnike z možnostjo kaznovanja. V oddaji več tudi o spopadu omenjenih dveh konceptov.
Tudi Slovenija ima zastarelo zakonodajo glede opredelitve posilstva. Široka akcija v civilni družbi je le privedla do tehtnega razmisleka o potrebnih spremembah kazenskega zakonika. Slovenska kazenska zakonodaja namreč dojema posilstvo kot kaznivo le, če so navzoči nasilje, grožnje ali prisila, kar ni v skladu s standardi človekovih pravic in z mednarodnim pravom. V oddaji tudi o tem, kakšne naj bodo spremembe, pa tudi o stereotipih in predsodkih.
Je v Sloveniji treba ustaviti širjenje populacije rjavega medveda? Sobivanje naj bi namreč postalo nevarno, zaradi česar Zavod za gozdove predlaga odstrel 200 medvedov. Nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki je bila uspešna s tožbo na upravnem sodišču, trdi, da bi bila s tem storjena nepopravljiva škoda, saj bi odstrel pomenil pregrob poseg v zavarovano živalsko vrsto in rušenje biotske raznovrstnosti. Odločitev v zvezi s tem je zadržana.
V Studiu ob 17-ih bomo govorili o Magni, še posebej o okoljevarstvenem dovoljenju, ki so ji ga izdali ob koncu prejšnjega leta in še vedno ni pravnomočno. Nanj se je namreč pritožila organizacija ROVO. Kaj to pomeni za Magno, kaj za druge morebitne vlagatelje v Sloveniji in zakaj se pri tem zapleta prav na vsakem koraku, bomo skušali razjasniti v tokratni oddaji. Voditelj bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so dobri štirje meseci do evropskih volitev, obdobje, v katerem bomo slišali veliko politične samohvale in medsebojnega kritiziranja, spremljali pripenjanje zaslug za dosežke in dobivali obljube. Pred volitvami v Evropski parlament v oddaji o tem, kako trden je projekt evropskega povezovanja, ali ga spodkopavajo težnje po močnejših nacionalnih državah, pa tudi o tem, kako lahko proevropski politiki odgovorijo evroskeptikom.
Približno petina slovenskih domov za starejše ima finančno izgubo. Ta se še poglablja zaradi dogovora vlade o zvišanju plač v javnem sektorju in zvišanja minimalne plače. Kot kaže, bodo domovi breme višjih stroškov dela prenesli na oskrbovance. Zakaj država ne zagotovi manjkajočih sredstev, temveč prenaša breme na najranljivejše? Se z višjimi cenami poslabšuje dostopnost do institucionalnega varstva? Kdaj bo zaživel sistem ureditev domače oskrbe in dolgotrajnega varstva?
Neveljaven email naslov