Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
3. maj je svetovni dan svobode medijev. Po oceni organizacije Novinarji brez meja razmere zbujajo skrb. Tudi v Sloveniji novinarke in novinarji doživljajo pritiske, grožnje in žalitve. O tem bodo v oddaji govorili Tjaša Slokar Kos, POP TV, Uroš Esih, novinar Večera, Matjaž Gruden, Svet Evrope, in dr. Andrej Stopar z Radia Slovenija. Voditeljica Tatjana Pirc.
Čeprav so potovanja – tudi zaradi cenovne dostopnosti – postala del vsakdana, ne smemo spregledati slabega vpliva turizma na okolje. Panoga bo morala prevzeti odgovornost in takšno ravnanje se pričakuje tudi od turistov. Kaj vse razumemo s pojmom odgovorni turizem? Kako spremeniti dozdajšnje potovalne navade? Zakaj se na dopustu obnašamo drugače kot običajno? Z voditeljico Tino Lamovšek.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Prihodnost balkanskih držav je v Evropski uniji, so že davnega leta 2003 zapisali predsedniki držav in vlad Unije. Od takrat se je sicer veliko spremenilo v državah Zahodnega Balkana, a še vedno pomanjkljivo deluje pravna država, razširjena je korupcija, kršene so človekove pravice, nerešena so nekatera mejna vprašanja. Evropska vrata ostajajo priprta. Države Zahodnega Balkana pa se spopadajo z vse večjim odlivom prebivalstva. So evropska vrata v resnici odprta le še za poceni delovno silo ? V oddaji Studio ob 17h, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.
Politična nestabilnost, visoka brezposelnost mladih in vzpon skrajne desnice so problemi, značilni tudi za Španijo. V kampanji pred včerajšnjimi predčasnimi volitvami smo slišali tudi zelo hude obtožbe na račun katalonskih oblasti. Katalonsko vprašanje ostaja hud politični problem. O prihodnosti Španije po volitvah v Studiu ob 17h s Špelo Novak.
Kako napisati dober esej? V Studiu ob 17.00 maturantom dajemo konkretna navodila za pisanje eseja, pojasnjujemo ocenjevanje in jih opozarjamo na to, kje lahko izgubijo največ točk. Esej iz maternega jezika prispeva kar polovico končne ocene slovenščine na maturi. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi vsebini: z dijaki Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine bomo primerjali obe obvezni deli ter navedli poglavitne podobnosti in razlike med romanoma Angel pozabe in Francoski testament. Avtorici sta Špela Šebenik in Tadeja Bizilj.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Evropska osemindvajseterica si je kot enega od ciljev zastavila ambiciozno energetsko in podnebno politiko, ki naj bi čez tri desetletja pripeljala do ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov. V Evropski uniji se delež obnovljivih virov vsako leto povečuje, poraba energije pa zmanjšuje, kar jo umešča med vodilne na svetu v boju proti podnebnim spremembam. A na tej poti bo treba odgovoriti na številna vprašanja; kako zagotoviti varnost ob precejšnji uvozni odvisnosti, koliko svobode prepustiti državam pri določanju nacionalnih energetskih mešanic, kako se bo na spremembe odzval skupni evropski trg in kako se ob postopnem draženju energije spopasti z energetsko revščino.
Prva napoved konca knjige sega že v 16. stoletje. Neki angleški tiskar je takrat ocenil, da knjige ne bodo več dolgo, saj ljudje veliko raje pijančujejo, plešejo in kockajo. Toda knjiga je preživela številne napovedi svojega konca, tudi tiste ob razmahu elektronskih medijev, čeprav se zdi, da njeno preživetje visi na nitki. Zakaj je tiskana knjiga še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine? Kako jo zaznamuje digitalna doba? Kakšne so bralne navade v Sloveniji, Avstriji in Italiji? Več v oddaji, ki jo ob svetovnem dnevu knjige pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija.
Ljubljanski metropolit monsinjor Stanislav Zore razmišlja o pomenu velikonočnih praznikov in o razmerah v slovenski Katoliški cerkvi. Ta se srečuje z zmanjšanjem števila duhovnikov in vernikov, hkrati pa kaže tudi znamenja preroda: »Kot se manjša število vernih, se veča število aktivnih. Če primerjamo številke, na primer pri zakonskih skupinah: koliko jih je danes v naših župnijah, ki jih pred desetletji ni bilo! Pred štiridesetimi leti so se pravzaprav šele začele, danes jih je na stotine.« Ker je duhovnikov manj, Cerkev išče izhod v združevanju župnij. »Povezati moramo posamezna pastoralna območja med seboj. Glede na to, kako okolje skupaj živi, skupaj diha, smo oblikovali merila, po katerih presojamo, katere župnije bi sodile skupaj,« je v velikonočnem intervjuju povedal ljubljanski nadškof. Opredelil se je tudi do polemik o evtanaziji in obsodil primere pedofilije.
Kaj je fracking in kako uničujoč je za okolje? Čeprav naj bi bile pod površjem Petišovskega polja kar (naše) desetletne zaloge plina, pa že leta zaradi načina pridobivanja s hidravlično stimulacijo ali frackingom povečanemu obsegu črpanja nasprotujejo številni prebivalci in okoljevarstveniki, slovenski koncesionar pa se skupaj z britanskim partnerjem trudi pridobiti vsa potrebna dovoljenja za črpanje in čiščenje plina pri nas v Petišovcih.
Drugi obvezni del maturitetnega eseja zajema delo francoskega pisatelja ruskih korenin Andreja Makina. V Francoskem testamentu avtor sicer v ospredje postavlja intimno življenje posameznikov, hkrati pa je zgodba o odraščanju pri francoski babici v Sovjetski zvezi tako prepletena s takratnim političnim dogajanjem, da se pred nami razgrneta tako ruska zgodovina dvajsetega stoletja kot podoba Francije. O ključnih značilnostih romana smo govorili z dijaki II. gimnazije Maribor in njihovim profesorjem slovenščine ter tako letošnjim maturantom pomagali pri pripravi na prvo dejanje splošne mature.
Ob vsesplošnem ohlajanju gospodarske rasti se Evropska unija sooča z odhodom drugega največjega plačnika v proračun, Združenega kraljestva. Povezava vse bolj zaostaja za svetovno velesilo Kitajsko in se spopada s številnimi notranjimi izzivi. Med njimi so v ospredju sestava prihodnjega proračuna, podnebne spremembe in socialna politika.
Evropski parlament je zbran na še zadnjem plenarnem zasedanju tega sklica. Kje je – tudi po zaslugi evropskih poslank in poslancev iz Slovenije – Evropska unija danes, s čim se lahko pohvalijo? O tem, pa tudi o zamujenih priložnostih pred evropskimi volitvami tokrat neposredno iz Strasbourga.
Z današnjim dnem začenja veljati Družinski zakonik. Največja novost je, da od danes naprej o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka odloča sodišče in ne več center za socialno delo – tudi v primerih odvzema otroka in namestitve otroka v rejništvo ali zavod. Centri za socialno delo postajajo svetovalni organ in strokovna podpora sodiščem. V oddaji o tem ali bo novo družinsko pravo izboljšalo pravno varnost v zakonskih in družinskih sporih in bo bolje varovalo koristi otroka?
Združeno kraljestvo danes še ne bo izstopilo iz Evropske unije. Iztekel se je še en rok, ki je zdaj odložen še za pol leta, Britanci pa bodo lahko iz povezave izstopili tudi prej. Še vedno torej velja, da sta način in datum brexita, če ta sploh bo, še vedno neznana. Kot kaže, bodo v Veliki Britaniji maja izvedli volitve v Evropski parlament, a tudi to ni gotovo. Je EU ujetnik Brexita?
V Hrvaškem Dubrovniku poteka vrh držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske, pobuda 16 + 1 je povezana s kitajskim infrastrukturnim projektom stoletja: nove svilne poti. Ob političnem srečanju poteka tudi poslovni forum. V odnosih s Kitajsko se je Evropska unija znašla med ameriškim stališčem »kdor ni z nami, je proti nam«, kitajsko pobudo gospodarskega povezovanja »En pas, ena pot«, s katero naj bi uveljavljala tudi geostrateške interese, in notranjim nesoglasjem med državami članicami. Je Kitajska le gospodarska tekmica ali predstavlja tudi varnostno grožnjo?
V tokratni oddaji o skupnih evropskih pridobitvah – tokrat na kmetijskem in prehranskem področju. Kupci smo na skupnem trgu Unije pridobili široko izbiro, a hkrati več cenene hrane iz tujine, pa dvojno kakovost pod isto blagovno znamko. Spomnimo se afere s poljskim mesom: ob tem v tujino izvažamo goveje meso najboljše kakovosti. Je prehranski sektor sploh izkoristil možnosti, ki jih ponuja povečan skupni trg? Sprašujemo ali se lokalna pridelava izgublja in kako se v tej veliki izbiri znajdemo kupci.
Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Tokrat se bomo z dijaki in profesorico slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane poglobili v romaneskni prvenec Maje Haderlap z naslovom »Angel pozabe«. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na obdobje druge svetovne vojne ter nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Več o spominih slovenske manjšine v Avstriji, posledicah, ki jih nosijo še danes in življenjski filozofiji pripovedi.
Ob svetovnem dnevu Romov bomo vzeli pod drobnogled njihovo izobraževanje. Kljub prizadevanjem in denarju za ta namen še vedno ne moremo govoriti o uspešnem vključevanju Romov v vzgojo in izobraževanje. V večini primerov gre za projektne aktivnosti, ki so prinesle določene izboljšave, niso pa sorazmerne s finančnim vložkom. Težave torej kljub možnostim ostajajo: velik osip v osnovnih šolah, neobiskovanje vrtca in neznanje jezika. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi uspešno vključili romske otroke v vzgojno-izobraževalne procese, ki bodo v veliki meri vplivali na njihovo prihodnost? Gosti: Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Samanta Baranja, projekt Skupaj za znanje, Darja Brezovar, ravnateljica osnovne šole Bršljin Novo mesto, Anja Medle, vzgojiteljica vrtca Pikapolonica v naselju Brezje v Novem mestu in Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International. Avtorica Enisa Brizani
Neveljaven email naslov