Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje.
Gostje:
Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru;
Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice;
Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje;
Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ;
Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za lani se po pričakovanjih ne razlikuje bistveno od prejšnjih dveh, ko je vojska dobila negativno oceno za pripravljenost za delovanje v vojni. Številni razlog za to vidijo v pomanjkanju denarja, vse bolj pa v ospredje stopa dejstvo, da nismo sposobni zagotoviti dovolj kadra in da bo treba razmišljati tudi o zmanjšanju stalne sestave. Težava pa ostaja opremljenost vojske. Stanje v vojski prvič pojasnjuje načelnica generalštaba Alenka Ermenc.
Rogljički, piškoti, napolitanke, slani prigrizki, jušni koncentrati, vnaprej pripravljene jedi in podobna živila bodo v prihodnje spremenjeni. Od nedelje bodo na 100 gramov maščob vsebovali največ 2 grama transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. So trgovci, gostinci in proizvajalci pripravljeni? Kaj se bo zgodilo, če bo takšen izdelek vseboval preseženo vrednost teh snovi? Imamo kupci sploh možnost sami preveriti, koliko transmaščobnih kislin vsebuje živilo?
Poplave ob Dravi so samo od leta 2012 do danes povzročile za 45 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Posledice poplavljanja lani jeseni so vidne še danes, zato kmetje stopnjujejo pritisk na državo, naj uredi razmere. Kateri so vzroki za slabšo pretočnost Drave, koliko denarja je na voljo za sanacijo in katere so možne rešitve za obdelovalne površine neposredno ob rečni strugi.
Sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah, ki želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov.
V 45-milijonski Ukrajini so na predsedniških volitvah izbirali med 40-imi kandidati. Ob dozdajšnjem predsedniku Petru Porošenku in nekdanji predsednici vlade Juliji Timošenko je največ pozornosti vzbudil komik, politični novinec Volodimir Zelenski, ki naj bi prepričal zlasti mlade. Izidi vzporednih volitev kažejo, da je zanj glasovalo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, za predsednika Petra Porošenka skoraj 18 odstotkov, za Julijo Timošenko pa dobrih 14 odstotkov. Ker nihče od kandidatov ni dobil 50-odstotne podpore, se bodo Ukrajinci 21-tega aprila znova odpravili na volišča. V oddaji o tem, kaj volitve, ob splošnem nezaupanju v oblast, pomenijo za prihodnost države, za njeno gospodarsko in varnostno naravnanost k Evropski uniji in Natu, zlasti pa za dvostranske odnose z veliko sosedo Rusijo. Avtor Miha Lampreht.
Severnoatlantsko zavezništvo bo čez nekaj dni zaznamovalo 70-letnico skupnega zagotavljanja varnosti svojim članicam. Slovenija je vstopila v NATO pred 15-imi leti, 29. marca 2004. V tokratni oddaji bomo govorili o prehojeni poti zavezništva, vlogi Slovenije v njem in varnostnih razmerah, v katerih deluje. Naša država je sicer glede na proračunski delež, ki ga namenja za obrambo, zdaj na repu članic, manjši delež za obrambo namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg.
Uro bomo premaknili ta konec tedna in še nekajkrat. Evropski parlament je podprl konec premikanja ure v Evropski uniji leta 2021. Premikanje ure dvakrat letno povzroča zdravstvene težave ter povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. Čimprejšnjo odpravo prehajanja na poletni in zimski čas podpira tudi gospodarstvo, saj bi se s tem v logistiki in prometu znižali administrativni stroški in odpravila organizacijska zmeda. A spremembe morajo biti usklajene vsaj s sosednjimi državami, za kar si prizadeva tudi Slovenija, sicer bi se lahko zgodilo, da bi imeli pri nas na primer zimski čas, na Hrvaškem pa poletnega.
Zakaj v Sloveniji več tisoč starejših od 55 let teče na maratonih in potuje po svetu, medtem ko se v službah počutijo nekoristne, stare in komaj čakajo na upokojitev? Iščemo odgovor na vprašanje, kako ohraniti starejše na delovnih mestih; uspešni podjetniki predstavljajo primere dobre prakse za motivacijo tako imenovane generacije 55 plus;svoje predloge imajo politični odločevalci, ljudje starejše generacije pa pripovedujejo o svojih izkušnjah.
Kitajski je v obdobju ene generacije uspel preboj v ospredje svetovnih trendov. Ni naključje, da trgovinska vojna, ki jo je začela ameriška administracija, in svarila Zahoda pred praksami drugega največjega gospodarstva na svetu sovpadajo s kitajskim razvojem pete generacije mobilnega omrežja, umetne inteligence in avtonomnih vozil. Kitajska ima drzne načrte, ki jih uresničuje tudi na tujih tleh. Ali smo sredi tehnološke vojne s Kitajsko ? V oddaji o tem kaj počne Evropa v odnosu do Kitajske in kje v tej zgodbi je Slovenija.
Inštitut Jožefa Štefana, naša slovita znanstveno-raziskovalna institucija, že 70 let svojega delovanja presega meje mogočega; kateri so njeni največji dosežki, v današnji oddaji - pa tudi o tem, v kakšnih razmerah danes delujejo najboljši raziskovalci. Slovenija je namreč vrhunskemu znanju naklonjena le na načelni ravni, ne pa tudi, ko gre za financiranje in konkretne strategije, ki bi krepile povezave med gospodarstvom in vrhunsko znanostjo. Z vidnimi raziskovalci Inštituta Jožefa Štefana voditeljica Nina Slaček.
29. marec je zadnji dve leti veljal za datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, a vse kaže, da saga o brexitu dobiva novo poglavje. Sredi tedna je predsednica britanske vlade v Bruselj poslala predlog za preložitev datuma brexita do konca junija ter se nato ob hladnem odzivu evropskih voditeljev odpravila na dvodnevno zasedanje v evropsko prestolnico. V Bruslju so postavili nov odločilni datum za britansko izstopanje, to je 12. april. Do takrat še vedno obstajajo vse možnosti: dogovor o izstopu, o brexitu brez dogovora, o dolgi preložitvi datuma izstopa ali celo preklic brexita.
Letošnja Planica bo tudi v znamenju 50-letnice letalnice bratov Gorišek, na kateri je bilo v pol stoletja postavljenih 28 svetovnih rekordov. Do današnjega navdušenja množic je pripeljal začetni zanos peščice. Konstruktor letalnice Janez Gorišek meni, da pri poletih ne gre brez predanosti. V oddaji o spominih na Planico nekoč in njenem pomenu z gosti, katerih življenjska pot je tesno povezana z dolino skakalnic. Voditelj Matej Hrastar.
Kako (ne)občutljivi smo Slovenci na odtekanje podatkov in kako varni sploh so ti v javnem in zasebnem sektorju? Smo se denimo kaj naučili iz primerov nepooblaščenih vpogledov v zdravstvene kartoteke v bolnišnicah in komu lahko pridejo prav ti podatki? V oddaji tudi o tem, kako bodo naši osebni podatki z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov zavarovani v prihodnje.
Povprečna bruto plača v gospodarstvu naj bi bila leta 2025 2 tisoč evrov, tako je zapisala Gospodarska zbornica, ki je pripravila nov plačni sistem. Tega v gospodarstvu, v nasprotju z javnim sektorjem, kjer je sistem izoblikovan, ni. Celo več, že skoraj 15 let sploh ni niti splošne kolektivne pogodbe. Socialni partnerji začenjajo pogajanja za nov socialni sporazum in nov plačni model, kjer bo najbrž prvo vprašanje izhodišče Gospodarske zbornice: povečati plače, toda tako, da se masa zanje ne poveča. V oddaji soočamo delodajalce in sindikate.
Na območju Boča in Boletine pri Ponikvi se je razcvetela občudovana velikonočnica, ki pa je ogrožena, tudi zaradi posegov v naravo in nedovoljenega trganja ali celo izkopavanja. V Sloveniji je na rdečem seznamu 727 rastlin, številne gorske. 120 let po zavarovanju planike in Blagajevega volčina so ogrožena številna rastišča. Niti gorska straža ne zadostuje. V oddaji o tem, kaj lahko skupaj storimo za ohranitev zavarovanih rastlin, ki postajajo vse bolj zanimive tudi za nedovoljeno trgovanje, kdo lahko prepreči njihovo plenjenje, ki je lahko tudi kaznivo dejanje in kakšne so dolgoročne posledice izgube posamičnih vrst.
Ko je švedska dijakinja Greta Thunberg pred dobrega pol leta vsak petek namesto k pouku odšla pred parlament izrazit nestrinjanje s podnebno politiko, najbrž ni pričakovala, da bodo njeno dejanje nekoč posnemali mladi v več kot sto državah po vsem svetu. Množični podnebni protesti mladih tako dokazujejo izjemno veliko mobilizacijsko moč posameznika. Ni pa še jasno, ali lahko dosežejo tudi spremembe uradne podnebne politike. Kako se bodo na proteste odzvali odločevalci, kaj si imajo povedati mladi protestniki in uradni podnebni pogajalci, kdo, če sploh kdo, bo prej dosegel cilj radikalnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov? V oddaji tudi o tem, kako naprej dan po protestu.
Predstavljamo ključne novosti pokojninske zakonodaje. Kdaj bo odmerni odstotek višji? Bomo po novem delali do 67-ega leta starosti? Ali bo 40 let pokojninske dobe zadostovalo za dostojno pokojnino? Napovedane so velike spremembe glede dela upokojencev.
Teroristični organizaciji Islamska država, ki je z brutalnimi zločini vrsto let sejala strah in trepet po Bližnjem vzhodu in drugod po svetu, so v Siriji štete zadnje ure. Kljub temu bosta po mnenju strokovnjakov ta organizacija in njena ideologija še naprej predstavljali varnostno grožnjo. Kaj bo s Sirijo po padcu Islamske države? V oddaji o tem, kaj se bo zgodilo z ujetimi džihadisti in njihovimi družinami; bi jim morali soditi v njihovih domovinah?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki in sogovornice bodo ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport.
Neveljaven email naslov