Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4603 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.
Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.
Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.
Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.
Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.
V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.
Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.
Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.
Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.
Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.
Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov