Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela kar 4 od 8 nagrad. Posebna nagrada pa je pripadla uprizoritvi Gejm režiserja Žige Divjáka. V oddaji pa tudi nekaj vtisov z 32. ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
K poslušanju naj vas privabijo zanimive téme, med njimi: narava kot navdih in 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna na letošnjih klavirskih dnevih v Portorožu, razstava Neže Knez z naslovom "Predlogi in poskusi št.1: imaginacija, kontemplacija, morski pes" ter odmevi tradicionalnega Martinovanja na Proseku in milanski knjižni sejem. foto: iz projekta Neže Knez, vir: https://www.galerija-miklovahisa.si/
Na današnji dan pred dvesto leti se je v Moskvi rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, avtor devetih romanov in številnih novel, črtic in neleposlovnih besedil. Ob okrogli obletnici bo nocoj na Vrhniki potekal poseben literarni večer, posvečen tako Dostojevskemu kot Jožetu Valentiču, dolgoletnemu režiserju radijskih iger in drugih oddaj na Radiu Slovenija, ki se je poslovil lani. Za svoje diplomsko delo je leta 1985 Jože Valentič režiral radijsko priredbo romana Bratje Karamazovi Dostojevskega, ki še ni bila javno predvajana. V vrhniškem domu Ivana Cankarja bo nocoj premiera. V oddaji predstavljamo tudi sveže dogajanje na Ljubljanskem filmskem festivalu, ki se je začel sinoči in dva dogodka. V ljubljanski Operi bodo premierno uprizorili baletno predstavo Strune, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel koncert z naslovom Globina teme.
Pogosto turoben mesec november že tradicionalno popestri ljubljanski filmski festival. V prihodnjih desetih dneh bo vsem ljubiteljem filma postregel s kar 79 filmi. Nocojšnja otvoritvena projekcija bo znanstveno-fantastični film nemške režiserke Marie Schrader Pravi moški, ki govori o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. V oddaji poročamo še o gledališki predstavi celjskega gledališča Kozlovska sodba v Višnji Gori, s katero so se poklonili 140. obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča.
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, ki pa se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Napovedujemo tudi 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Foto: Rok Predin, Prestopno leto, vir: artKIT Kibla
Civilizacijska vprašanja, ki nas tarejo v času pandemije, so predvideli veliki misleci. Med njimi izstopa Fjodor Mihajlovič Dostojevski, saj jih je s pomočjo različnih likov in oseb izrazil z neverjetno pretanjenostjo. Tako nam lahko pomaga doumeti, kam lahko vodijo današnji miselni nastavki, pravi filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani drevi odprl cikel predavanj Dostojevski in jaz. Predavanja so pripravili ob 200-letnici od pisateljevega rojstva. V oddaji boste slišali tudi oceno predstave Tista o bolhah, ki so jo uprizorili v SLG Celje. Predstavili bomo še razstavo erotičnih ilustracij Velvet 2, ki je prav tako na ogled v knežjem mestu, in sicer v Galeriji Račka.
Danes o predstavi Vse sijajne stvari, ki bo drevi zaživela na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo britanskega avtorja Duncana Macmillana, ki ga je v slovenščino prevedel Uroš Fürst, sicer tudi nosilec glavne vloge v predstavi, obravnava pogosto spregledano tematiko – življenje s samomorilno osebo. Poleg monodrame Vse sijajne stvari, ki je nastala pod režijsko taktirko Nataše Barbare Gračner, pa vam bomo ponudili še druge novice iz sveta kulture. Med drugim smo obiskali Plečnikovo hišo, kjer so danes odprli razstavo Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, ki v ospredje postavlja Plečnikove prenove sakralne arhitekture in nekaj javnih prostorov. foto: Uroš Fürst v »Vse sijajne stvari« (c) Peter Uhan
Gledanje Avgusta v okrožju Osage Tracyja Lettsa je podobno gledanju tega, kako se nekdo smešno zvrne po stopnicah. Verjetno se ne bi smeli smejati, verjetno se je groteskno smejati, ampak včasih je nemogoče, da se ne bi. Tako je Jason Blake razmišljal o besedilu, ki ga bodo nocoj premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Dogajanje je postavljeno v dom starejšega para - Beverlyja in Violet Weston- na podeželju v Oklahomi, in se odvije v nekaj avgustovskih tednih. V hiši se po izginotju očeta zbere celotna disfunkcionalna družina, ki jo poleg bolne mame sestavljajo še tri odrasle hčere s svojimi družinami. V oddaji pa tudi o posebni knjižni novosti – v strip prelitem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem, ki ga podpisujeta Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Foto: Tomo Tomšič, Jana Zupančič, Gregor Gruden, vir: Peter Giodani, MGL
51. Teden slovenske drame, ki so bo slavnostno začel danes v Prešernovem gledališču Kranj, med drugim prinaša tri nove nagrade za najboljšo igralko, najboljšega igralca in posebna nagrada Tedna slovenske drame po izboru žirije. Drevi bo na ogled prva tekmovalna predstava Škofjeloški pasijon patra Romualda v režiji Jerneja Lorencija. O ustvarjalni moči pa te dni priča tudi projekt Share zavoda Exodos, ki vzpostavlja sodelovanje sodobnih scenskih umetnikov iz Afrike, Azije in Evrope. Program se bo zvrstil v Ljubljani v Dijaškem domu Ivana Cankarja in v Cukrarni. Nocoj bo kamerunski plesalec in koreograf Tchinatadi Ndjidda uprizoril solo, ki ga je navdahnila pot migrantov. O tem v Svetu kulture in še o sinočnjem gostovanju slovenskega filma iz 80-ih Nasvidenje v naslednji vojni v renomiranem berlinskem kinu Arsenal ter o fotografski razstavi Romana Bezjaka v galeriji Photon, na kateri predstavlja dela iz kontinuirane serije vtisov arhitekturne dediščine socialističnih režimov z naslovom Arheologija nekega obdobja. Na fotografiji predstava Škofjeloški pasijon, vir: Prešernovo gledališče Kranj
Tokrat se bomo sprehodili po rimski razstavi del Gustava Klimta in njegovih sodobnikov ter napovedali nocojšnjo premiero glasbeno-dokumentarnega filma. Dokumentarec z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart, so kolegi na TV Slovenija posneli ob letošnji stoletnici smrti skladatelja, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, pisal pa je tudi samospeve in zborovske skladbe. Premiera filma o Josipu Ipavcu bo nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Sledi še pregled izbranih knjižnih novosti za otroke in mladostnike.
V današnji zadnji oktobrski oddaji smo obiskali razstavo Ksenije Čerče Kdo se boji roza barve? v Mariboru, zadnjo iz niza vélikih razstav ob 700-letnici smrti Danteja Alighierija, ki v ospredje postavlja dantejevski pekel ter videmsko razstavo Oblika neskončnosti, ki na ogled ponuja 50 umetnin znamenitih evropskih mojstrov. Ustavili smo se tudi v Kopru, kjer bo nocoj premiera predstave Laponska in v Mariboru, kjer bo prav tako nocoj potekalo odprtje Tednov belega baleta. foto: Ksenija Čerče, Kdo se boji roza barve?, 2021, (c) Ksenija Čerče
Je bistven Ikarjev polet ali padec? Razum ali srce? Dedal je sina opozoril, naj leti nizko nad morjem in ne preblizu sonca, Ikar pa se je dvignil previsoko in ker se je vosek zaradi vročine stalil, je strmoglavil v morje. A prevzeti tveganje in poleteti proti svobodi je pogosto hrepenenje umetnikov. Da smo vsi lahko Ikarus, nam sporoča plesna predstava družbe MN Dance Company, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili na velikem odru SNG Nova Gorica. V sodelovanju z novogoriškim gledališčem jo je pripravila plesna družba MN Dance Company. V Svet kulture vas vabita tudi dva glasbena dogodka: v Cankarjevem domu bo na sporedu 2. koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom Commedia dell’arte, iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko ob 20. uri poslušali 21. koncert v Komornem studiu v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda. In še v Maribor, kjer so v sklopu platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS zasnovali začasni projekt Uroš, s katerim so raziskovali, kako v svetu, vse bolj obdanem s sodobno tehnologijo, ljudem na poljuden način približati programe in opremo in jim posredovati potrebno znanje. Foto predstave Ikarus: Aljoša Kravanja
Vsestranski likovnik Hinko Smrekar je bil mojster družbenopolitične satire in karikature, v otroštvu pa se je rad potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. V Narodni galeriji v Ljubljani so danes odprli drugi del razstave o Hinku Smrekarju, s katerim so se osredotočili na obdobje po prvi svetovni vojni do njegove usmrtitve leta 1942. V Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča bodo danes uprizorili interaktivno predstavo z naslovom Zelda. Gre za avtorsko delo dramaturginje in scenaristke Varje Hrvatin, ki tematizira svet videoiger ter preizprašuje princip igranja vlog znotraj tovrstnih iger. V Centru kulture Španski borci v Ljubljani pa bo nocoj ob 20h na ogled predstava Nedoločena frekvenca, ki so jo premierno uprizorili letos septembra v Zagrebškem plesnem centru in je nastala v produkciji Društva Slovenski tolkalni projekt in Kulturno umetniškega društva Cortesia. Predstava je dinamičen plesni koncert, ki ga izvajajo trije plesalci in štirje tolkalci.
Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović
Ocenjujemo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča po motivih slikanice nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm in v režiji Ivane Djilas. Predstavljamo novega uršljana in prvenec lanske uršljanke ter glasbeno predstavo oziroma režiran koncert, s katerim bodo ustvarjalci Slovenskega ljudskega gledališča Celja obeležili jubilej svoje ustanove.
V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo. foto: "živa veriga" v Mariboru, foto: facebook - z dovoljenjem Lutkovnega gledališča Maribor
Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]
Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Častna gostja 73. frankfurtskega knjižnega sejma je Kanada, vir: EPA
Kljub domišljavosti človeka in njegovi nesposobnosti, da bi rešil najbolj zapletene izzive svojega časa, gre svet naprej. S temi besedami bi lahko povabili k branju romana Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaia, za katerega bo Marjanca Mihelič dobila letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino. Z njo smo se pogovarjali o prevajanju tega mojstra apokalipse. V Varšavi na Poljskem že od 2. oktobra poteka osemnajsto svetovno Chopinovo tekmovanje, ki velja za najpomembnejše na svetu. Med kandidati za najvišjo nagrado je tudi goriški pianist Aleksander Gadžijev, saj se je uvrstil med 12 finalistov. V oddaji tudi o VIII. izvedbi Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih, ki se začenja drevi, in Odprti knjigi, ki jo na programu Ars začenjamo z biografijo Radka Poliča - Raca. Napovedali bomo tudi premiero kratke radijske igre Vitomil Zupan: Mercado st. Paulo.
S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)
Neveljaven email naslov