Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Danes izpostavljamo skupinsko razstavo Sosedje, urbane prigode prijateljev in diplomatov, s katero se začenja tudi praznovanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. V ljubljanskem Cankarjevem domu nocoj uprizarjajo poetično dramo Zberi svoje ptice avtorice Drage Potočnjak. V gibalnem jeziku Branka Potočana predstava pripoveduje zgodbo starke in starca, ki imata za seboj svoji življenji, ob sebi drug drugega, pred seboj pa le še dom starejših občanov. Jima ostane še kaj?
Založnik Lavoslav Schwentner je živel med letoma 1865 in 1935 in poleg del Ivana Cankarja izdal tudi dela Župančiča, Ketteja, Aškerca, Murna in Trdine. Njegovo poklicno in zasebno življenje je v romanu Brodník prepletla Tanja Tuma, pisateljica in nekdanja založnica. Več o zgodovinskem romanu, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga pa v današnji oddaji, v kateri se bomo sprehodili tudi po novi stalni razstavi Prostori lepega v Pokrajinskem muzeju Maribor. Foto: Wikipedia
Nov gledališki zagon po epidemičnem zaprtju je v Mestnem gledališču Ptuj neke vrste ponovno rojstvo. Ob odprtju pred dobrimi 25-imi leti je igralec Vlado Novak nastopil v monodrami Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v režiji Sama M. Strelca in nocoj bo isti ustvarjalski tandem na istem prizorišču predstavil monodramo o malem človeku, Pišti Gajašu, z naslovom Gajaš, brez maske. In še o neprijetni, pa še kako resnični temi: na Televizijo Slovenija danes prihaja češko-slovaški dokumentarec Ujete v medmrežju, ki deluje ne le kot film, temveč tudi kot intervencija: projekt Barbore Chalupove in Víta Klusáka namreč izpostavlja perečo problematiko spolnega nadlegovanja otrok na spletu. Tri polnoletne igralke mlajšega videza so odigrale dvanajstletnice, ki so jim postavili kulise otroških sob, opremljene s kamerami in računalniki, in odprli lažne profile na spletnih omrežjih. V zgolj desetih dneh je z njimi v stik poskušalo stopiti kar 2500 odraslih moških, spolnih plenilcev. Ustvarjalci so posnetke po končanem snemanju posredovali češkim organom oblasti in tako pomagali pri konkretnih obtožbah. Glasba: nocoj bo v obliki spletnega video prenosa na spletni strani www.slowind.org potekal uvodni koncert Slowindove pomladi 2021. Nastopili bodo flavtist Aleš Kacjan, tolkalci Špela Cvikl, Matevž Bajde, Franci Krevh in Barbara Kresnik ter dirigent Metod Tomac. V letošnjem letu se bo zvrstilo šest koncertov, od tega bodo štirje potekali v jesensko-zimskem terminu. Danes pa tudi o nevroloških učinkih glasbe, ki dela prave čudeže v nas: zbudi čustva in spomine, krepi psihične, kognitivne in socialne zmogljivosti. Prav zato, ker so učinki glasbe na človeške možgane tako široki in večplastni, pa jih znanost težko sistematično raziskuje. Zaradi neoprijemljivosti dokazov je integracija glasbene terapije v uradno medicino še precej v povojih. Kljub temu se vplivu zvoka na naš osebnostni razvoj posvečajo številni klinični psihologi, pa umetniki in novinarji. V zanosu povezovanja strokovnjakov in njihovih ugotovitev v radiofonske vsebine, kot so debatne oddaje, nastaja mednarodni projekt B-Air pod vodstvom Radia Slovenija. Del tega so tudi spletni seminarji B-Air Lab in danes ob 18. uri bo prek aplikacije Zoom na ogled seminar Nevrološki učinki glasbe. Foto: Stanislav Zebec Stanč, predstava Gajaš, brez maske v Mestnem gledališču Ptuj
Znani so finalisti nagrade kresnik in odpira se festival Svetlobna gverila, ki bo Ljubljano do 19. junija razsvetljeval s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami. Poročali bomo z 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki se je za javnost odprl v soboto ter ocenili najnovejši predstavi Sonce, zemlja, mesec … in Nihče čez črto iz mariborskega in ljubljanskega Lutkovnega gledališča.
Danes bomo potovali po gledališčih. Začnemo na velikem odru SNG Drama Ljubljana, s kjer bodo nocoj premierno prenašali dramo Mati Stanisława Ignacyja Witkiewicza. »Ta čustva so tako čez vsako mero protislovna, da presegajo človeške moči« jo opiše Silva Čušin, ki v njej igra vlogo Janine Jeguljevske, matere Leona Jeguljevskega, prototipskega antiheroja, prek katerega dramatik posreduje svoje videnje sveta. Nadaljevali bomo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so končno dočakali premiero domače produkcije. Na velikem odru bodo drevi odigrali koreodramo o modni ikoni z naslovom Kdo je videl Coco? Moi Gabrielle Chanel v režiji Yulije Roschine. Notranje dvorišče galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa bo v nedeljo zvečer prizorišče 75. premiere Anton Podbevšek Teatra iz Novega mesta. Predstava In stoletje bo zardelo, primer Kocbek je nastala po literarni predlogi Andreja Inkreta, v režiji Matjaža Bergerja in v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica ter v sodelovanju s Cankarjevim domom in kostanjeviško galerijo. Foto: Peter Uhan, predstava Mati, SNG Drama Ljubljana
Bienala neodvisnih že od leta 2007 spremlja polje slovenske neodvisne ilustracije. V prostorih Male galerije Cankarjevega doma si lahko te dni ogledate skupinsko razstavo, ki je tudi nekakšen uvod v prihajajočo 8. edicijo Bienala neodvisne ilustracije in prvi poskus mednarodnega delovanja te platforme. Skok v Italijo, kjer se življenje počasi a vztrajno vrača v približno normalno obliko. Svoja vrata spet odpira Tržaška operna hiša Giuseppeja Verdija in predstavili so enoletno repertoarno sezono, ki bo, kot poroča Marij Čuk, vrhunska. Nekaj naslovov: Carmen, Tosca, Don Pasquale, Rigoletto, Šeherezada. Prišel bo tudi skladatelj in dirigent Nicola Piovani, dobitnik oskarjevega kipca. In še na domači oder, nanj se vračajo v Mini teatru, kjer so za nocoj napovedali premiero predstave Pride konj v bar, ki je nastala po z bookerjem nagrajenem romanu izraelskega pisatelja Davida Grossmana. Komik, ki se razgalja na odru, in upokojen sodnik, ki sedi med občinstvom – prijatelja iz otroštva, desetletja razdvojena med krivdo in sram – se srečata v noči, ko padajo maske. Režiser je Ivan Planinić. Slika: Mednarodna skupinska razstava Bienala neodvisnih 2021 (spletna različica)
Dober dan lahko poimenujemo po dobri predstavi. Pomudili se bomo v Slovenskem narodnega gledališču Nova Gorica, kjer pripravljajo premierno uprizoritev predstave Ime, po besedilu norveškega dramatika Jona Fosseja. Lahko pa dober dan poimenujemo tudi po dobri knjigi ali dobri fotografiji – oboje skupaj je tokrat združeno v fotografski monografiji Naša jeza je brezmejna, Demonstracije 1968 – 2020, ki jo podpisuje Tone Stojko. Dober dan pa lahko opiše tudi dober koncert – nocoj bomo v neposrednem prenosu lahko poslušali koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Več o vsebinah v oddaji, vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Tone Stojko in Nataša Strlič, foto: Marko Golja
Predstavljamo tradicionalni Sejem akademske knjige Liber.ac, ki povezuje članice Univerze v Ljubljani in druge slovenske akterje s področja izdajanja, promocije in distribucije akademskih knjig. Nadaljevali bomo v Galeriji Murska Sobota, kjer sta na ogled razstavi Up akademskega slikarja Mirka Rajnarja in Temnine fotografa Andreja Perka, in v ljubljanskem parku Tivoli, kjer se v prebujajoče koncertno življenje vrača galerija za biakustiko Steklenik. V hibridni obliki koncertnega performansa in radijskega poslušanja bo zvočni umetnik Brane Zorman izvedel predelano verzijo skladbe Duh dreves/Dotik. Medtem so danes na mednarodni muzejski dan iz Skupnosti muzejev Slovenije sporočili, da so ostali brez financiranja Ministrstva za kulturo, prav tako je ministrstvo odpovedalo financiranje njihove mednarodne konference med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije.
Nekoliko tvegana odločitev avtorice, da kot samostojno delo predstavi posnetek komuniciranja skupine sodelujočih žvižgačev na daljavo, je bila poplačana in nagrajena, so zapisali v utemeljitvi za letošnjo nagrado skupine OHO, osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike pri nas. Dobila jo Lena Lekše za delo Strategije požvižgavanja, ki obravnava delo v dobi pandemije. Za nagrado so bili nominirani še vizualni umetnik in fotograf Jošt Franko, slikarka Dalea Kovačec ter vizualna umetnica in pesnica Neja Tomšič. Njihova dela si lahko od danes ogledate v Centru in galeriji P74 v Ljubljani. V oddaji tudi o projektu Plantportation/Q modul, ki raziskuje kvantno prepletenost umetnosti in znanosti. Intermedijska instalacija umetniškega kolektiva BridA je na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu. Na fotografiji postavitev umetniškega dela Strategije požvižgavanja v Galeriji P74, vir: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.
Po najslavnejšem besedilu ameriškega dramatika Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf gledališča pogosto posegajo. Tokrat se je pod režijo podpisal član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Radoš Bolčina, ki se je v predstavi znašel tudi kot igralec. Pove, da so med drugim z rekviziti in glasbo želeli ohraniti značaj klasike. Gre za uprizoritev v sklopu novega programa Studio SNG Nova Gorica, ki so ga vpeljali v letošnji sezoni in je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti domačega ansambla. Premiera bo nocoj, gledališče pa bo z njo svoja vrata za javnost odprlo po več kot dvesto dneh. Uprizoritev klasične psihološke drame Mačka na vroči pločevinasti strehi, ki velja za eno najboljših dram druge polovice 20. stoletja, pa si bo jutri zvečer na Starem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor lahko premiero ogledalo 130 obiskovalcev. Zgodba o premožni družini iz ameriškega juga in njenih zamolčanih skrivnostnih je bila dobrodošel izziv, pove režiser Jan Krmelj, ki doda, da so želeli v njej vzpostaviti univerzalni čas dogajanja. Zaščitni ukrepi se torej rahljajo in s tem svetlim pogledom v prihodnost bomo obarvali današnjo oddajo. Optimizem rase tudi v sosednji Italiji, kamor se bomo odpravili. Slavnostno obeleževanje sedemstoletnice smrti pesnika Danteja Alighierija se namreč bliža vrhuncu. V njegovih mestih zdaj spričo lajšanja epidemijskih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Foto: SNG Nova Gorica/Damir Ipavec, predstava Kdo se boji Virginije Woolf
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka? Skupinska razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Del razstave pa se ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. O tem v oddaji Svet kulture. Napovedali bomo tudi prenos koncerta v znamenju francoske komorne glasbe 20. stoletja, ki bo nocoj ob 20.00 na programu ARS in na Arsovi strani na Facebooku: v radijskem studiu 26 bo 17. koncert v Komornem studiu izvedel kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sliki delo Nataše Berk: Imagine More, razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih
Živa umetnost si počasi razvezuje roke. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani po daljšem premoru začenja koncertno sezono; vrata počasi odpira tudi Slovensko stalno gledališče Trst; v mariborski Umetnostni galeriji pa za uvod v mednarodni trienale umetnost in okolje razstavljajo fotokolaže fotografa Miša Hochstätterja. Slišati je same dobre novice, zato vas vabimo, da se nam pridružite v nadaljevanju oddaje.
Slika na likalni deski poleg kupčka kuhinjskih gobastih krp, v drugem kotu galerije pa slika ravnotežje lovi na gasilnem aparatu, za dobro mero pa še kup stolov in stojal za sušenje perila. Tak Poizkus postavitve, kot je tudi naslov razstave, sreča obiskovalec ljubljanske galerije Alkatraz. Umetnik Adrijan Praznik namreč razmišlja o nastanku umetniškega dela in tem, kako ga prepoznamo kot takega. Kaj se zgodi, ko ti nenadoma zmanjka varnih tal pod nogami? pa se v svojem novem avtorskem gledališkem projektu Slaba družba sprašuje Vito Weiss. Foto: Nik Erik Neubauer (© Galerija Alkatraz in Adrijan Praznik)
Vprašanja okoljske problematike in njenih posledic delujejo kot visenje na nitki. Tudi razstava Eve Sajovic v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nosi tak naslov. Postavitev je del mednarodne mreže Overview Effect, ki obravnava povezave med sodobno umetnostjo in okoljskimi vprašanji. Bili smo v Lutkovem gledališču Ljubljana, kjer smo si ogledali glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza in ugledališčeno poezijo Toneta Pavčka Angeli. Začeli pa bomo s Cankarjem, ki se je rodil na današnji dan pred 145 leti.
Véronique Olmi je pri nas do zdaj poznana samo kot avtorica romana Bakhita v prevodu Janine Kos o sužnji, ki postane redovnica in svetnica. Na slovenskih odrih njena besedila niso bila uprizorjena vse do zdaj, ko si bomo lahko nocoj in jutri ob dvajsetih na spletni povezavi ljubljanske Drame z odra Male drame ogledali v živo odigrani predstavi igre Škorpijon. Véronique Olmi jo je napisala leta 1989, ko se je na političnem prizorišču uveljavil Jean – Marie Le Pen, voditelj skrajnje desničarske stranke, zato je kot odgovor na to napisala igro o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega, kar je postalo v tem času epidemije in izolacije znova aktualno. Dramo Škorpijon je prevedel Primož Vitez, dramaturg je bil Rok Andres, režirala jo je Nina Šorak. Danes pa se bomo posvetili tudi participatorni predstavi Fent cua/Medtem ko smo čakali, ki jo navdihujejo različni pojavi čakanja v vrsti, v središče raziskave pa postavlja izkušnjo občinstva. Premiera se začne ob 18. uri v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Avtorici Joana Serra Forasté in Urša Sekirnik s projektom razmišljata o dvojnosti, da se čakanje zdi kot nadležno vsakodnevno dejanje, ki pa je hkrati precej kompleksno. Zanimal ju je pojav čakajočih človeških teles – po kakšnih pravilih se organizirajo glede na prostor in namen vrste. In kaj se fizično dogaja v nas med tem – na koži, v očeh in seveda v mislih. Želeli sta ustvariti predstavo, v kateri prav telesa, ki pridejo na ogled, postanejo del nje. V Svet kulture pa še o začetku festivala Fabula, literature sveta, in še o čem. Vabljeni v našo družbo. Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana, predstava igre Škorpijon
Danes v oddaji predstavljamo skupinsko likovno razstavo ljubljanskega umetniškega kolektiva Podmladek, ki razstavlja v mariborski galeriji Media nox. Napovedujemo koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo nocoj pod vodstvom Simona Krečiča izvedel program, poimenovan Črtova Četrta. Na sporedu bo 4. Simfonija Črta Sojarja Voglarja, Uvertura h komični operi Blaža Arniča ter Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa. V oddaji pa tudi o tem, kdo bo prejel zlatega leva za življenjsko delo na Mednarodnem arhitekturnem bienalu, ki se v Benetkah začenja 22. maja.
Pomladno svež majski dan kar vabi k velikim in dolgim korakom v svet, svet kulture. Tako bomo z rimskim dopisnikom stopili v rimski muzej Maxxi, v katerem so odprli razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije. Korake povezovanja stopajo v Galeriji Photon, ko soočajo po dva ustvarjalca v terminu t.i. »avtorskega dialoga«. Letos je termin »dialoga« postavljen v kontekst natečaja Drugačni svetovi, ki ga vsako leto organizirajo v Galeriji Photon. Pomladno sveže in navdihujoče kot prvi dve novici pa vsekakor ni poškodovanje umetniškega dela z razstave Ko gesta postane dogodek, ki je razpeto na pročelju ljubljanske palače Cukrarna. Foto: EPA
Novi Skubičev roman šteje več kot 400 strani. Čeprav bi utegnili pričakovati, da ga je pisatelj pisal med karanteno, ko je imel na voljo veliko časa, pa temu ni tako. Dokončal ga je nekaj dni pred začetkom epidemije in poslal v prvo branje. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina, podrobnosti o njej pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kdo so letošnji nominiranci za nagrado Desetnica ter katera razstava je trenutno aktualna v Društvu likovnih umetnikov Maribor.
Na današnji dan pred 140 leti je umrl Josip Jurčič, ki velja za avtorja prvega slovenskega romana. Pisal pa ni samo literarnih besedil, bil je tudi pomemben novinar in urednik Slovenskega naroda ter ena od osrednjih osebnosti slovenskega kulturnega in literarnega življenja 2. polovice 19. stoletja. Ker letos praznujemo še dva jubileja poveza z Jurčičem, 150 letnico nastopa urednika pri Slovenskem narodu in 160 let od objave Pripovedke o beli kači, je vlada na predlog društev in občine Ivančna Gorica letošnje leto razglasila za vseslovensko leto Josipa Jurčiča in tudi Josipa Ipavca. Glavnina Jurčičevih prireditev, ki jih krojijo zdravstveni ukrepi, potekajo v občini Ivančna Gorica. V oddaji bomo pregledali tudi, , kaj se je znašlo na knjižnih policah na področju otroške in mladinske literature v preteklem mesecu.
Tokrat izpostavljamo razstavo, ki so jo v torek odprli v Kapitolskih muzejih v Rimu. Gre za razstavo staroveških mozaikov, ki so jih pred stoletjem našli na nekaterih od sedmih rimskih gričev. Mnogi od njih so zdaj prvič na ogled javnosti. Mednarodno uveljavljen tržaški geograf Milan Bufon je izdal monografijo, v kateri preučuje položaj Slovencev v Italiji v zadnjih sto letih. Upad slovenskega prebivalstva na Tržaškem je bil od leta 1910 do danes kar 58-odstoten. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa je vrsto let ustvarjala igralka Bogdana Bratuž, ki se je v 87 letu starosti pred kratkim poslovila. V oddaji tudi o razstavi Ko gesta postane dogodek, ki bo do 20. junija na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Neveljaven email naslov