Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
S podelitvijo nagrad se je v Ljubljani sklenil 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2021. Strokovna žirija je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje, občinstvo pa je za najboljšo izbralo predstavo Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic. Predstavi se osredotočata na dve ključni temi naše družbe, ekologijo in tretje življenjsko obdobje. V oddaji tudi o literarni antologiji Srca v igri, ki prinaša Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric in avtorjev LGBTIQ+. Z njo obeležujejo dve desetletji mladinskega dela na področju tega gibanja v Mariboru.
V Ljubljani bo od jutri že trinajstič zapored potekal festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo rdečo nit tokrat gradil okrog teme identitete – spraševali se bodo, kako se identiteta gradi, kaj vse lahko vpliva nanjo in ali smo lahko vse, kar bi želeli biti. V oddaji bomo pozornost namenili tudi danes podeljenim Valvasorjevim odličjem. Nagrado za življenjsko delo je prejela muzejska svetnica Milena Koren Božiček, ki je usmerjena predvsem v strokovno delo z mladimi umetniki. Ob tem je sistematično izpopolnjevala program in gradila prepoznavnost Galerije Velenje, ki se je v štiridesetih letih delovanja razvila v eno od pomembnih kulturnih središč v državi. Foto: Festival Bobri
Violina in žiletke je najboljša kratka zgodba jubilejnega 30. natečaja programa Ars Radia Slovenija. Davorinu Lenku je prinesla lastovko, nagrado, ki so jo ob jubilejnem natečaju podelili prvič. Miklavž Komelj pa je dobitnik velenjice – čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju – njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. Nagrado je prejel za vrhunski desetletni pesniški opus.
Tri desetletja minevajo od prvega natečaja Radia Slovenija in programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in, kot se za počastitev jubileja spodobi, bo nocoj podelitev nagrade Arsova lastovka na slavnostnem dogodku na ljubljanskem Gradu. Nocoj se začenja tudi bienalni festival slovenske sodobnoplesne umetnosti Gibanica. Tudi ta praznuje okrogli jubilej, v naslednjih dneh se bo namreč odvila 10. Gibanica. Več o teh in drugih vsebinah v tokratni oddaji Svet kulture, vljudno vas vabimo k poslušanju! Arsova lastovka, foto: program Ars
Preteklega toka zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa morda vplivamo na njegove današnje posledice in učinke. Kako spremeniti urok zgodovine, se v svojih projektih sprašuje japonski umetnik Yoshinori Niwa. V galeriji Vžigalica bodo nocoj odprli razstavo, ki je tematski pregled njegovih projektov v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika z naslovom O rehabilitaciji prevlade in posesti. V celjskem gledališču smo si ogledali krstno uprizoritev komedije Roka Vilčnika Pravi heroji, ki orisuje kritične točke slovenske družbe. Ob koncu oddaje pa še o Čudežni klopi, izboru pravljic in zvočnih kolažev za otroke, ki jih je pripravila RTV Slovenija, program Ars. Čudežno klop najdete na vrtu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani in je del festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Foto: Yoshinori Niwa
V današnji informativni oddaji o kulturi vas vabimo v Štandrež. V tamkajšnji cerkvi sv. Andreja Apostola bo namreč potekal dogodek, namenjen predvsem ljubiteljem književnosti, glasbe in radia. Literarno-glasbeni večer iz cikla Ars Teatralis, z naslovom Odrešenje in onkraj je posvečen 700. obletnici smrti Danteja Alighierija ter 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona štandreškega rojaka patra Romualda. Tudi 3. program Radia Slovenija – program Ars bo tam; s pričetkom ob 20.-ih lahko dogodek spremljate v neposrednem prenosu! Pregledali pa bomo tudi novice iz nedavno sklenjene beneške Mostre, predstavili festival umetnosti, tehnologije in družbe Ars Electronica ter pogledali dokumentarni film Plečnikov skriti biser.
V Slovenskem stalnem gledališču Trst je nocoj na vrsti premiera glasbene komedije Čudovita po besedilu Jureta Karasa in v režiji Tijane Zinajić. Predstava bo na odru predstavljena kot prva od dveh, ki sta še dolg lanske sezone. V okviru 3. Festivala Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije ZIZ pa je bila sinoči v Narodnem domu Maribor premiera alter muzikala Pandorina skrinjica. Znani mit govori, da so iz skrinjice ušle različne tegobe človeštva, v predstavi KUD-a Transformator in Društva ZIZ pa je na dnu ostal up. Ustvarjalci so prepričani, da se, ''ko ljudem ne ostane nič drugega kot up, začne upor!'' In še na 36. mednarodni literarni festival Vilenica, ki poteka v teh dneh – domači gostje se dogodkov po Sloveniji udeležujejo, avtorji iz oddaljenih držav pa se festivalu pridružijo v virtualni obliki. Da bi bili vsi celovito predstavljeni, so se odločili, da posnamejo kratke portretne filme o njih in branja v izvirnih jezikih. Vabljeni v Svet kulture. Foto predstave Čudovita: Agnese Divo
V Centru lepih umetnosti Bozar v Bruslju je sinoči pod naslovom Samospevi brez meja potekal gala koncert v čast predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Nastopili so ugledni slovenski umetniki mezzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marcos Fink in pianist Vladimir Mlinarić. V Zagrebu se je v nedeljo začel 9. festival svetovne književnosti. V njegovem fokusu je Slovenija, med uglednimi gosti pa je beloruska nobelovka Svetlana Aleksijević.Prvo premiero letošnje sezone nocoj pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. V Sloveniji bo prvič uprizorjena črna komedija Zimska poroka izraelskega dramatika Hanoha Levina.
V Mariboru se začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije Danes je mednarodni dan pismenosti, pri nas pa se začenja tudi nacionalni mesec skupnega branja. Branje bo tudi eden od poudarkov današnje oddaje, v kateri bomo pozornost namenili Milanu Deklevi, slovenskemu avtorju v fokusu letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Obiskali pa bomo tudi Maribor, kjer se začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo v štirih dneh predstavil 12 najboljših uprizoritev slovenskih lutkarjev zadnjih dveh let. Foto: Jaka Varmuž, iz predstave Nebo nad menoj, vir: Slovensko mladinsko gledališče https://mladinsko.com/sl/program/113/nebo-nad-menoj/
V poplavi opisovanja, komentiranja in nenazadnje tržnega komuniciranja, ki obdaja vse bolj tudi umetnost, še toliko bolj rase potreba po strokovni in kakovostni kritiški besedi. S poslanstvom, da se ji na področju scenskih umetnostni vrne veljavo, ki jo je imela nekoč, je pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta na spletnih straneh SiGledal zaživel nov portal Kritika. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike. Danes se začenja 36. mednarodni literarni festival Vilenica. Letošnje geslo je Strah in pogum. Do nedelje bo nanizal več kot dvajset dogodkov s trinajstimi avtorji iz desetih držav – v ospredju je nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Gre za preplet živih prireditev, te se bodo odvile v Hrastniku, Kopru, Ljubljani in Sežani, in pa digitalnih vsebin. Oddajo nadaljujemo še v Benetkah, kjer se na najstarejšem filmskem festivalu na svetu za zlatega leva in druge nagrade manj prestižnega leska poteguje 21 filmov. V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti, kot se uradno imenuje beneška filmska Mostra, prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije. Foto: Pixabay
V Benetkah še do sobote, ko bodo podelili zlatega leva in druge nagrade, poteka 78. filmski festival. Beneška filmska Mostra se preveša v drugo polovico, kar pomeni, da so se že odvile prestižnejše svetovne premiere v glavnem tekmovalnem programu festivala. Danes se bomo posvetili slovensko-italijanski koprodukciji Deklica je poletela, ki so jo na beneškem otoku Lido predvajali v sekciji Horizonti ekstra. V oddaji pa predstavljamo tudi nekaj knjižnih novosti za najmlajše. Foto: Iz filmov Dogodek in Deklica je poletela. Vir: www.labiennale.org
V SNG Drama Ljubljana se obeta irsko-angleški konec tedna. Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja absurdistično-distopična enodejanka Samuela Becketta Konec igre, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek o klinični študiji zdravila za depresijo. Z dramatizacijo romana In podgana se je smejala izraelske avtorice Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina pa bodo nocoj odprli gledališko sezono v celjskem gledališču. Gre za krstno uprizoritev drame, ki odpira vprašanja o vzrokih in posledicah holokavsta. V Mariboru se odvija 15. festival sodobnega plesa Platforma, ki v ospredje postavlja razmislek o sobivanju in odnosih, in to z devetimi plesnimi in glasbeno-gibalnimi predstavami priznanih domačih in tujih ustvarjalcev in tudi pogovori z njimi. Ob pol osmih zvečer pa v ljubljanski stolnici pričakujemo veličasten koncert Palestrinove in Brucknerjeve glasbe. Uzvočil jo bo Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom enega izmed najbolj iskanih dirigentov na svetu, Stephena Laytona. Ta je porok za to, da se nam obeta res poseben koncert, ki ga bomo prenašali tudi na programu Ars. Foto: Peter Uhan, predstava Učinek v SNG Drama Ljubljana
Stalnica, ki vedno znova preseneča – Skupina Laibach bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani odigrala muzikal z naslovom Wir sind das Volk (Mi smo ljudje – Mi smo narod). Glasbeno-gledališka predstava je nastala po besedilih nemškega dramatika in pesnika Heinerja Müllerja in v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert, po besedah katere projekt končno združuje tisto, kar bi se že davno moralo zgoditi. Na beneškem arhitekturnem bienalu z naslovom Kako bomo živeli skupaj pa so nedavno razglasili letošnje prejemnike nagrad zlati lev. Za najboljši prispevek posamezne države so razglasili paviljon Arabskih Emiratov z naslovom Wet land (Mokrišče). Žirija je v njem videla poskus, ki nas vodi k razmisleku o krhki povezavi med gradnjo in odpadki tako na lokalni kot na globalni ravni. Foto: LAIBACH: WIR SIND DAS VOLK – izrez promocijskega videa
V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Esterkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah. Foto: "5 kil sladkorja", SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Danes bomo skočili v severnoitalijanski Čedad na festival gledališča, glasba in plesa Mittelfest. Njegovo 30. obletnico tokrat obeležujejo z novo temo in usmeritvijo, kot si jo je za naslednja tri leta zamislil novi umetniški vodja festivala Giacomo Pedini. Izbral je naslov Eredi, ki bi ga iz italijanščine prevedli Dediči in dedinje. V sklopu programa se bo do 5. septembra zvrstilo 31. umetniških projektov iz 13. držav, med njimi se bo s predstavo Moj mož danes predstavila tudi SNG Drama Ljubljana. Še v Avstrijo gremo na zaključek 101. Salzburških slavnostnih iger, ki so eden najstarejših festivalov na svetu, oddajo pa bomo sklenili v Mariboru, kjer s plesno-lutkovno predstavo Po zabavi končujejo Poletni lutkovni pristan in predajajo oder festivalu sodobnega plesa Platforma. Foto: Luca D'Agostino / Phocus Agency ( Festival Mittelfest)
Migrantska drama Strahinja Banović o zakonskem paru iz Gane, ki ju deportirajo v Srbijo, je zmagovalka 55. mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih. Pogovarjali se bomo s prejemnikoma in prejemnicama glavnih nagrad. Naš novinar Urban Tarman je pred mikrofon povabil Stefana Arsenijevića, režiserja te drame, ki je prejela kristalni globus za najboljši film, in glavnega igralca Ibrahima Komo. Slišali boste tudi izjavo češke režiserke Erike Hnikove, ki je za dokumentarec Prav vsaka minuta prejela posebno nagrado mednarodne žirije, in razmišljanje hrvaške režiserke Sonje Tarokić, ki je za film Zbornica prejela posebni omembi glavne in ekumenske žirije karlovarskega filmskega festivala. V oddaji tudi o knjigah: romanu Milana Dekleve Pet za kvartet, pesniški zbirki Janeza Ramoveša Skupinska slika in drugi knjigi novinarke in publicistke Irene Štaudohar Kaj hoče ženska? Vir fotografije: filmski festival v Karlovih Varih.
Tudi pisanje je oblika aktivizma. ''Za družbene spremembe s knjigo v roki!'' je naslov 5. festivala angažiranega pisanja, ki poteka na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pripravljajo ga večinoma študenti, ki verjamejo, da knjiga še vedno ostaja močan medij pri spreminjanju družbe. Ena od njih je Kristina Krajnc, ki pove: ''Mi nočemo biti del izbrisa knjig iz prihodnosti. Ljudje jih kupujemo, zbiramo, izmenjujemo in okrog tega se gradi skupnost. Zato je pomembno, da so knjige, ki jih beremo, kakovostne, in da dajo glas osebam, ki ga nimajo.'' Kaj pa je razlog, da smo se s hrvaškim umetnikom Sinišo Labrovićem lahko pogovarjali le skozi ozko režo omare? O njegovem performansu na mednarodnem festivalu sodobne odrske umetnosti Mladi levi več v Svetu kulture. Pa še o 4. mednarodnem festival akvarela Castra 2021 in o dvodnevni predstavitvi umetniških projektov na temo oživljanja industrijske dediščine v Mariboru. Foto: Festival angažiranega pisanja
Književniku Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju. Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor, ki se mu bomo danes posvetili. V Svetu kulture pa tudi o nocojšnji premieri baleta Dunajski večer, s katero bo novo sezono odprl baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Tokrat pa se občinstvu ne bodo predstavili na domačem temveč na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. In še o festivalu improvizirane glasbe Alpenglow: v Ljubljani v Galeriji Škuc, Klubu Gromka in nato še jutri v Klubu Cankarjevega doma bodo v različnih zasedbah zaigrali glasbeniki iz Slovenije in Avstrije. Foto: EPA
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih se preveša v drugo polovico. V oddaji tokrat predstavljamo dokumentarec Prav vsaka minuta češke režiserke Erike Hnikove, o katerem se na festivalu veliko govori zaradi kontroverzne teme. Film predstavlja slovaška zakonca, ki sta svoje življenje popolnoma podredila intenzivnemu urjenju sina edinca Miška, iz katerega že vse od rojstva po posebni vzgojni metodi, imenovani Kamevéda, želita ustvariti vrhunskega športnika, zmagovalca in šampiona. Nocoj se v Izoli tudi uradno začenja mednarodni filmski festival Kino Otok, ki na različne lokacije v obmorskem mestecu filmske užitke z vsega sveta. Letos bodo v letnem kinu Arrigóni, na videu na plaži pri izolskem svetilniku, v kinu Odeon in še na nekaj drugih lokacijah prikazali 34 celovečernih in 97 kratkih filmov. Eden od vrhuncev Ljubljana festivala pa je nocojšnje gostovanje argentinskega tenorista Joséja Cure. Tokrat se bo ljubljanskemu občinstvu predstavil tudi kot skladatelj, med drugim bo na sporedu koncerta njegov oratorij Ecce homo. (Foto: Film servis Festival Kalovy Vary)
V poklon 25. jubileju Festivala Dnevi poezije in vina so med drugim pripravili srečanje 20-ih direktorjev literarnih festivalov evropske pesniške platforme Versopolis. Festival, ki se začenja danes v Ljubljani, bo različne dogodke, vse od intimnih dvoriščnih branj do koncertov, nizal na več kot 40-ih prizoriščih v 14-ih krajih po Sloveniji, pa še na Hrvaško in v Avstrijo bo segel. V Svetu kulture se bomo ustavili tudi v Murski Soboti na 16. mednarodnem festivalu sodobnega plesa Front@, ki v svoje nastope vključuje mimoidoče, med približno 30. dogodki pa so poleg predstav iz Velike Britanije, Francije, Španije, Južne Koreje in Slovenije letos še razstava plesne fotografije Boruta Bučinela, kino koncert Bridka Bebiča Od kovača do knapa, plesne delavnice in pogovori z ustvarjalci. In še v Trst: v čast književniku, ki bo pojutrišnjem praznoval 108. rojstni dan, je izšla knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa. Marij Čuk poroča, da gre za veliko založniško, človeško in intelektualno dejanje. Foto: Matej Pušnik, Dnevi poezije in vina
Neveljaven email naslov