Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3674 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


17.04.2020

Varen prostor, v katerem lahko govorimo o sebi

Vsi potrebujemo varen prostor, v katerem lahko govorimo o sebi, razmišlja umetnica Samira Kentrić, ki je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izdala risoroman Adna. Besede in podobe pripovedujejo o Adni, dekletu v začetku dvajsetih, ki se spominja svoje begunske preteklosti. Likovna dela iz knjige bodo na ogled tudi na virtualni tridimenzionalni razstavi, ki jo bodo odprli nocoj. Na splet se bo preselilo tudi predfestivalsko dogajanje 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki se začne v ponedeljek. Številnim virtualnim pobudam pa se pridružuje tudi Slovenski etnografski muzej, ki pripravlja virtualna vodstva po svojih razstavah.


16.04.2020

Kulturno življenje na Švedskem in zbirka Pričevanje

»Zaupal sem. Bil sem pripravljen. Toda na kaj?« Ti kratki stavki na začetku nove pesniške zbirke Aleša Štegra Pričevanje so uvod v posebno razpoloženje, ki ga dodatno napoveduje še zapis na platnicah »ta knjiga je izpisana v posebnih stanjih zavesti.« Pesnik bo zbirko skupaj s harmonikarjem Juretom Torijem in igralko Sašo Mihelčič predstavil danes ob 18. uri na Facebooku založbe Pivec. Kakšno pa je trenutno kulturno življenje na Švedskem, ki k obvladovanju epidemije pristopa bolj sproščeno? O tem smo se pogovarjali s pesnico Lucijo Stupico, ki tam živi že nekaj let.


15.04.2020

Dejavnosti JSKD-ja

Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije te dni pandemije sprejema tudi kot izziv, saj morebitne nove oblike delovanja namerava prilagoditi tako, da bodo funkcionirale tudi v prihodnosti, pravi direktor sklada Marko Repnik. V oddaji gostimo tudi soavtorja projekta za novi NUK Matijo Bevka, ki je ob Vasi J. Peroviću gonilna sila biroja Bevk-Perović, ki je zmagal na mednarodnem natečaju za NUK 2 leta 2012. Matija Bevk je med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


14.04.2020

Umetnica Mojca Zlokarnik in njeno dojemanje barv

Na spletni strani ljubljanske Galerije Equrna lahko obiščete razstavo Zeleni rez, s katero sta kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc skušala narediti pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost. Ta rez je zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Tako zelena, kot je pomlad, pa je pisano delo slikarke in grafičarke Mojce Zlokarnik, ki se skupaj z drugih umetniki predstavlja na razstavi. Z Mojco Zlokarnik, tudi predsednico Društva likovnih umetnikov Ljubljana, smo se pogovarjali o dojemanju barv in njenem umetniškem izrazu. Pred mikrofon pa smo povabili tudi enega od letošnjih dobitnikov Glazerjeve listine, filmskega režiserja Matjaža Ivanišina. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


10.04.2020

Križ kot simbolna zaščita

Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi. O tem, pa tudi o zbirki križev iz Narodnega muzeja Slovenije, je razmišljal mag. Darko Knez, ki je v muzeju zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. V oddaji pa tudi o letošnjem zmagovalcu literarne nagrade Vstajenje, ki so ga razglasili v Trstu. Nagrado bodo podelili že 57-ič, namenjena pa je predvsem zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Letošnji lavreat Tone Mizerit živi v Buenos Airesu v Argentini.


09.04.2020

Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija

V ljubljanski Galeriji Jakopič naj bi 17. marca odprli razstavo z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija, Covid-19 pa jim načrte prekrižal. Organizatorji so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo virtualna vodstva, več o razstavi pa v današnji oddaji Svet kulture, kjer bomo preverili tudi skrbi, ki tarejo Mestno gledališče Ptuj. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


08.04.2020

Založništvo v času epidemije Covid-19

Založništvo po svetu se v teh dneh nedvomno sooča z izzivi, iz katerih ni izvzeta tudi slovenska knjiga. In kako je pri zahodnih sosedih? V Italiji so pred dnevi založniki na vlado in parlament naslovili ostro pismo in jih seznanili s podatki o dramatičnem položaju na knjižnem področju. Več o tem v današnji oddaji, v kateri smo pripravili tudi portret slovenskega založnika – Orlanda Uršiča, ki je med letošnjimi prejemniki Glazerjeve listine, ter pregled knjižnih novosti iz založbe Mladinska knjiga. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


07.04.2020

O pozivu samozaposlenih v kulturi

O apelu Vladi RS se pogovarjamo z dr. Andrejem Srakarjem, ki je sooblikoval poziv. V nadaljevanju oddaje pa tudi o Koronaprojektu, poskusu zgodovinjenja sedanjosti. V okviru tega želi Mestni muzej Ljubljana zbrati vtise, fotografije in predmete, povezane s pandemijo, ter tako odgovoriti na vprašanje prihodnosti, kaj je pandemija koronavirusa pomenila za Ljubljano, ki si ga bodo morda zastavile bodoče generacije. Danes se bomo spomnili tudi angleškega pesnika Williama Wordswortha, ki skupaj s Samuelom Taylorjem Coleridgeom velja za začetnika angleške romantike. Wordsworth se je rodil na današnji dan, torej 7. aprila leta 1770. Njegove verze Slovenci beremo predvsem po zaslugi prevajalca Andreja Arka, ki je za Radio Slovenija nedavno poslovenil še številne do zdaj neprevedene pesmi. Za pokušino bomo nekaj teh Wordsworthovih verzov slišali tudi v Svetu kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


06.04.2020

Finančna pomoč glasbenikom

Samozaposleni v kulturi se v teh dneh soočajo s finančno škodo, med njimi pa so tudi glasbeniki, saj so vsi glasbeni dogodki zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa odpovedani. Slovenski glasbeno-informacijski center – SIGIC je prav zato sprožil akcijo za finančno pomoč glasbenikom, ki vam jo podrobneje predstavljamo v današnji oddaji. V tej prostor namenjamo tudi knjižni zbirki Klasična Beletrina ter literarnim novostim za mlade in najmlajše bralce. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


03.04.2020

Jezikovne pravice

Unesco je lani razglašeno leto tradicionalnih jezikov letos razglasil za desetletje tradicionalnih jezikov. O jezikovnih pravicah pa tudi o tem, kako je s prizadevanji za katalonsko neodvisnost v času epidemije, je v pogovoru govorila Simona Škrabec, prevajalka, ki živi v Barceloni, kjer je po njenih besedah kulturni utrip zdaj povsem zamrl. V upanju na svetlejše čase pa v Benetkah niso odpovedali arhitekturnega bienala, temveč so ga le prestavili. Namesto maja je zdaj predviden avgusta. V današnji oddaji razmišljamo tudi o slovenskem predstavniku na arhitekturnem bienalu.


02.04.2020

Lakota po besedah

Lakota po besedah je naslov letošnje poslanice ob današnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke. Ta je po besedah organizatorjev, slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost, letos poseben v marsikaterem pogledu. Bralci po vsem svetu smo se namreč znašli v različnih oblikah samoizolacije, a ostajamo povezani prek spleta. Uspešne knjige so podobne virusom, pa v nadaljevanju oddaje razmišlja Dr. Miha Kovač, profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete.


01.04.2020

Lunin koledar

Pesnik Boris A. Novak v novi pesniški zbirki z naslovom Lunin koledar in podnaslovom Praznična pesniška pratika na prvi pogled sledi običajnemu ritmu tednov, mesecev in let, vendar mu pesniška svoboda dopušča precej več kot astronomsko merjenje časa. Zbirka, ki jo je izdala novomeška založba Goga, zato obsega prek 500 strani. »Pet je letnih časov,« piše. »pomlad in poletje , in starost in smrt in večno petje.« V oddaji pa se pogovarjamo tudi z Andrejem Blatnikom – pisateljem, prevajalcem, urednikom in profesorjem.


31.03.2020

Filmska premiera in plesne predstave na spletu

Nekje na pol poti med Dunajem in Trstom, v Slovenskih goricah, kjer Mura ločuje Slovenijo in Avstrijo, stoji grad Cmurek, nekdanja enota Socialno varstvenega Zavoda Hrastovec. V njem zdaj domuje Muzej norosti, kot je naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20 50 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V času, ko se umetniška dela in projekti selijo na splet, so se za to odločili tudi pri Zavodu Emanat, ki je namenjen razvoju sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti. Vsak dan ob 20h si na spletu lahko ogledate posnetek predstave iz njihovega arhiva, ki sega do leta 2004.


30.03.2020

Gledališče na spletu in na radiu

Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo “Drama od doma”. V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.


30.03.2020

Nova radijska igra: Tih vdih

V mesecu slovenske dramatike vas, spoštovani poslušalci, drage poslušalke, nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut vabimo k poslušanju nove radijske igre z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof, ki jo je Tadeja Krečič pred premiero povabila k pogovoru.


27.03.2020

Pogrešamo gledališče in sprehode

27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki bo gostja našega pogovora. V oddaji tudi o 3. Festivalu sprehodov, ki bi moral trajati do 29. marca. Iz znanih razlogov so ga v društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in da se moramo spočiti od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma.


26.03.2020

O dnevu Danteja Alighierija v Italiji

Uvodoma lahko v oddaji slišite krajšo različico pogovora z Jerco Kos, prevajalko esejistične knjige V času epidemije italijanskega romanopisca Paola Giordana. Daljšo različico smo objavili v naši oddaji Razgledi in razmisleki. Tudi nadaljevali bomo v Italiji, kjer bo po dekretu predsedstva vlade 25. marec odslej dan Danteja Alighierija, utemeljitelja italijanskega jezika in pisca Božanske komedije. Napovedali pa bomo tudi nocojšnjo premiero radijske igre Daneta Zajca Kalevala. Ta se vpenja v Mesec slovenske dramatike na Arsu, v okviru katerega imajo poslušalci možnost slišati radijske igre, posnete po besedilih, nagrajenih z Grumovo nagrado. Vabljeni k poslušanju!


25.03.2020

Književnost na daljavo

V današnji oddaji bo osrednja tema književnost na daljavo. Najprej bomo predstavili spletne portale, ki omogočajo izposojo e-publikacij, npr. digitalnih knjig in revij, ter gradiva, ki je prvotno nastalo v fizični obliki in so ga pozneje digitalizirali. Dva primera digitalnih knjižnic pri nas sta dLib Narodne in univerzitetne knjižnice in Biblos, ki ga upravlja založba Beletrina. V Svetu kulture pa bomo še opozorili na sklop radijskih literarnih večerov Oh literatura – O, literatura!, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Vabljeni k poslušanju.


24.03.2020

Knjige izhajajo naprej

V dneh, ko so mestne knjigarne zaprte, je Založba Goga na knjižni trg poslala novi knjigi slovenskih avtorjev: pesniško zbirko Borisa A. Novaka Lunin koledar – o njej bomo govorili v prihodnjih dneh – in esejistično zbirko Kozme Ahačiča Kozmologija. V njej so zbrana razmišljanja, ki jih je jezikoslovec Ahačič zadnji dve leti pisal za časnik Delo, osrednje teme pa so jezik, glasba in splošno kulturno ozračje naše družbe. O njih piše s širokim in globokim pogledom hkrati, poljudno in jasno. Osrednje misli so celo izpostavljene, na primer: “Tudi pri vonju jezika imamo klasiko, jazz, alternativo, etno, eksperimentiranje – in pop.” Ali pa: “Vsi skupaj varčujemo pri bistvenih stvareh, ker se nam zdijo na kratki rok preveč obrobnega pomena.” Ali pa ko razmišlja o govorjenem jeziku: “Britanci imajo kraljico, mi pa Radio Slovenija.” Ozrli se bomo tudi v Italijo. Pripravljajoča se razstava Tiepola in Canaletta v Tržiču v Goriški pokrajini je ena redkih optimističnih umetniških pobud v tem času.


23.03.2020

Bralni seznami za notranje ravnovesje in pozitivnost

V časih epidemije in samoosamitve nam slovenski pesniki, pisatelji, ilustratorji, uredniki, prevajalci, kritiki, lektorji in drugi pripravljajo bralne sezname, na katerih lahko najdemo knjige, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost. Priporočila nastajajo ob sodelovanju Javne agencije za knjigo in spletne strani Multimedijskega centra RTV Slovenija, na kateri so ti seznami tudi objavljeni. O nastajanju seznamov v pogovoru z direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida.


Stran 58 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov