Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Na Shakesperovega Macbetha, dramsko pripoved o volji do moči, sli po oblasti z uničujočimi posledicami, se v najnovejši uprizoritvi naslanja režiser Matjaž Pograjc. Kliči M za Macbetha je naslov predstave, ki jo bodo nocoj predpremierno uprizorili v Spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, v tej pa gre za nekakšno zmes dramskega gledališča in glasbenega koncerta. Tudi v današnji oddaji pa boste lahko slišali, katere filme si je že in katere si še bo ogledalo občinstvo Berlinala. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes o knjigi Kurent, katere avtorja sta letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo – fotograf Stojan Kerbler in Liljana Klemenčič, ki je napisala pravljico o kurentu po ljudskih motivih, besedilo pa v trojezični izdaji spremlja izbor Kerblerjevih fotografij. Ob Kurentu pa bomo prelistali tudi avtobiografijo Juliana Assanga, čigar odmevno sodno obravnavo budno spremlja svetovna javnost. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: fotografija Stojana Kerblerja
Današnja oddaja je filmska. Oglašamo se iz Berlina, kjer se odvija jubilejni, 70. mednarodni filmski festival – Berlinale ter predstavljamo 14. Festival gorniškega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. Odprtje festivala nocoj v Cankarjevem domu bo v znamenju tibetanskih beguncev in njihove težke poti čez visoke himalajske prelaze. Letošnji poudarek bo tudi na filmih, ki spremljajo ženske, kar morda nasprotuje stereotipnim pričakovanjem. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da so zgodovino morda res bolj pisali moški, a so kasneje bile v tem polju navzoče tudi ženske. Foto: Festival gorniškega filma
Unesco je razglasil mednarodni dan maternih jezikov v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino. Z vprašanjem jezikovnih pravic se na mednarodnem Penu soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga vodi dr. Simona Škrabec. Poklicali smo jo v Barcelono in vprašali, kje po svetu so danes jezikovne pravice najbolj kršene. V oddaji tudi o krstni uprizoritvi tragedije Očiščenje, ki je nastala na besedilo romana finsko-estonske pisateljice Sofi Oksanen. Predstavo bodo nocoj izvedli v SLG Celje. Premiero imajo drevi tudi v Gledališču Koper. Na malem odru je režiser Jaka Ivanc postavil enodejanko za dva igralca Harolda Pinterja Jašek.
Danes v oddaji izpostavljamo koncert cikla Kromatika, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija izvedel nocoj v Cankarjevem domu. Posebnost koncerta bo prva slovenska izvedba Koncerta za orkester, novega dela Nine Šenk, ki je bilo krstno izvedeno pred slabima dvema tednoma v Münchnu. V nadaljevanju oddaje pa več o razstavi, ki jo drevi odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V sodelovanju z Etnografskim muzejem Zagreb predstavljajo tradicionalne in sodobne igrače, ki jih sicer že stoletje zbira in hrani ta gostujoči hrvaški nacionalni muzej. Gre za zgodbo o razvoju izdelovanja igrač, ki se začenja konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko na Hrvaškem nastajajo prve družinske obrtniške delavnice. (Vir fotografije: Slovenski etnografski muzej)
Ali je oblikovalska razstava lahko intimno doživetje in razmislek posameznika? In če je po vrhu vsega še virtualna, ali je lahko nadomestek fizične izkušnje? O tem se sprašujejo na bienalni razstavi Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Svetu kulture še o posebnem poklonu velikemu slikarju Rafaelu Sanziu ob petstoletnici njegove smrti. Največji opus tega renesančnega mojstra je nastal na papeškem dvoru v Rimu in v Sikstinsko kapelo so zdaj obesili dvanajst stenskih preprog, ki jih je ustvaril prav za ta prostor, vendar so jih pred štiristo leti morali iz kapele umakniti. Slika: Rafael: Sv. Pavel pred prokonzulom (izrez), vir: Wikipedia
Danes mineva 70 let od smrti koroškega pisatelja in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in v njegovih rojstnih Kotljah pripravljajo spominsko slovesnost. Predstavili bomo mladinsko koprodukcijsko predstava Kdo sem? Who am I v režiji Tijane Zinajić, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili v SNG Nova Gorica.
Podali se bomo v knjižni svet in prelistali novosti s knjižnega trga. Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je razširila temeljno zbirko Zbrana dela z novimi knjigami Boža Voduška in Edvarda Kocbeka. Slišali boste razmišljanje slikarja Franca Novinca, nekdanjega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, čigar monografijo so minuli teden predstavili v Škofji Loki.
Pika Nogavička je v romanu Astrid Lindgren skupaj s prijateljema izrekla: »Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti velk!« Zdaj je kljub vsemu odrasla – vsaj v enoosebni gledališki igri Večja od vseh, ki jo je napisal Rok Vilčnik, Rokgre, režiral pa Alen Jelen. Protagonistka, ki jo je upodobila Vesna Slapar, se mora soočiti s trdo realnostjo odraslosti – pege si prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. Igro, ki hkrati poudarja pomen otroških sanj, je žirija na 48. tednu slovenske drame uvrstila med dela, nominirana za Grumovo nagrado. Obiskali smo tudi Galerijo ZDSLU, v kateri različne generacije grafikov predstavlja pet avtorjev.
Življenje je srhljiva pravljica je naslov najnovejšega dela Josipa Ostija. Roman je zmes vojnega dnevnika pisateljeve matere in motiva prebolevanja težke bolezni, čez oboje – pravi avtor – je napeta tudi ljubezenska tema. Avtor tematizira ljubezen, ki je vzpostavljena med sinom in materjo, pa tudi ljubezen do svojega hišnega ljubljenčka. Danes v oddaji govorimo o še eni ljubezni, nocojšnjem koncertu Ljubezen in glasba za Modri abonma Slovenske filharmonije.
Fotograf Borut Krajnc se v svoji zadnji seriji z naslovom Pritisk ukvarja z delovanjem medijev, tematsko pa jo povezuje s prejšnjima serijama Praznine in Politika. Naj spomnimo, v Politiki je tematiziral populistično zastavljeno kampanjo trenutnega predsednika države, v Prazninah pa obeležil trenutke praznosti oglasnih povšin. Razstavo Pritisk jutri odpirajo v galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi, v oddaji pa tudi o najnovejšem kriminalnem romanu Avgusta Demšarja o finančni aferi, ki vznikne v cerkvenih krogih. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Koncept subkulturnega festivala Kavč je v Slovenijo iz Argentine pripeljal lutkar, glasbenik in organizator festivala Plavajoči grad, Matija Solce. Umetnost naj ne bi ostajala ločena od ljudi, temveč naj bi vstopila v njihov vsakdan – in domače prostore. 130 dogodkov, za katere morate najprej kupiti vstopnico, da izveste lokacijo, se bo tako po vsej Sloveniji odvilo v zasebnih stanovanjih, od obiskovalcev in obiskovalk pa pričakujejo, da bodo s sabo prinesli copate in kakšen priboljšek za gostitelja ali gostiteljico. Koncept promovira tudi posebne prostore, kot so bolnišnice, uradi, manjši lokali, študentski domovi ali domovanja brezdomcev – zato se lahko namesto v stanovanju znajdete tudi pod mostom, zaporniški celici ali v predsedniški palači. Tudi letos bo na sporedu etno-fusion glasba, lutkovne predstave, izjemoma pa tudi plesne predstave, rock in jazz koncerti ter performansi. V Ljubljani Kavč poteka četrtič, prvič pa se seli tudi v druga slovenska mesta: v Maribor, ki je letošnje festivalsko dogajanje odprl, Celje, Novo Gorico, Loško dolino, Istro, Trst, Kamnik, na Ptuj in še kam. Foto: Kavč festival
»Muzej ne sme ostajati arhaičen, namenjen samo zanesenjakom in muzejskim zaljubljencem. Muzeji zdaj korakajo s časom in že vnaprej odločajo o tem, kaj bo šlo vanje. Pri BMW dajo že nov izdelek v svoj muzej.« Tako je razmišljal leta 2004 umrli Sergej Vrišer, eden vodilnih slovenskih barokistov, profesor za muzeologijo na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor. Tam so ob 100. obletnici njegovega rojstva pripravili obsežno razstavo, ki osvetljuje več zornih kotov njegovega strokovnega dela; s predmeti iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor predstavlja najpomembnejše izsledke njegovih raziskav, ki so pomemben prispevek k interpretaciji in razumevanju kulturne dediščine Štajerske. V oddaji pa tudi o pesniški zbirki Savinjčanke pesnika in dramatika Ervina Fritza. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Na predvečer kulturnega praznika bodo imeli na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu premiero igre Samo konec sveta francoskega dramatika Jean-Luca Lagarcea. Tudi v SNG Maribor se obeta premiera in sicer Verdijeve opere Simon Boccanegra. Ob jutrišnjem prazniku bodo na koncertu samospevov, ki ga organizirata Glasbena matica in SNG Opera in balet Ljubljana, nastopili sopranistka Mojca Bitenc, baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. V današnjem Svetu kulture še o razstavi Zgodovina prihodnosti: Praelementi Plečnikove arhitekture v Plečnikovi hiši v Ljubljani in o razstavi nagrajencev mednarodne likovne nagrade Extempore Ptuj – Karneval v Galeriji mesta Ptuj. Vabljeni v našo družbo! Foto: Tiberiu Marta
Danes v oddaji predstavljamo dve gledališki premieri, Pirandellovo igro Šest oseb išče avtorja bodo uprizorili na odru gledališča v Novi Gorici, Antigono po dramski predlogi Dušana Jovanovića pa v Mestnem gledališču ljubljanskem. Pred slovenskim kulturnim praznikom Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana pripravlja slovesen koncert s podelitvijo Škerjančevih nagrad in priznanj, v ljubljanskem Koloseju odpirajo Dvorano slovenskega filma, v Mestni galeriji Ljubljana pa retrospektivno razstavo del Vlada Martka.(Foto:SNG Nova Gorica/Peter Uhan)
Fotografija in slikarstvo sta že vsaj od renesanse v tesnem odnosu, ko so si likovni umetniki pri snovanju podob pomagali s camero obscuro, predhodnico fotoaparata. Med umetniki, ki slike ustvarjajo na podlagi fotografij, je tudi Živko Marušič, znan predvsem po svojih barvitosti in figuraliki. Spregovorili bomo o njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kako mediji oblikujejo javno sfero in kakšno vlogo ima pri tem umetnost se med drugim sprašujejo na razstavi Cenzura in svoboda izražanja, ki je od včeraj na ogled v Moderni galeriji in bo prav tako tema današnjega Sveta kulture. Tu je še današnja premiera dokumentarno-igranega filma Dnevnik Diane Budisavljević v Kinodvoru v Ljubljani. Film govori o dolgo zamolčani zgodbi o ženski, ki je med drugo svetovno vojno na Hrvaškem iz ustaških taborišč rešila na tisoče srbskih otrok. Slika (izrez): Opel, 1979, avtor Živko Marušič, avtor foto-reprodukcije Marko Tušek
Predstavili bomo razstavo akademske slikarke Helene Tahir, ki z raziskovanjem klasične grafične tehnike soustvarja sodobno grafiko pri nas. Mednarodni grafični likovni center Ljubljana trenutno gosti razstavo njenih grafik in risb z naslovom Nekje blizu. Iz Trsta se bo oglasil Marij Čuk in povzel Prešernove proslave, ki jih pripravljajo Slovenci v Italiji. Govorili bomo o programu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v letošnjem letu in težavah muzeja zaradu izstopa občine Središče ob Dravi iz soustanoviteljstva muzeja. Foto: Helena Tahir, Grafika (2), barvni linorez in ročni tisk na filc (2018). Vir: http://www.mglc-lj
Ob predstavitvi letošnjega razstavnega programa Albertine, ki obiskovalce seznanja z moderno in sodobno umetnostjo, bomo prelistali tudi novosti mladinske in otroške literature ter se sprehodili po razstavi umetnikov – Karmen Čorak in Andreja Brumna Čopa – z naslovom Krhkost bivanja v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Nekaj poudarkov današnjih kulturnih tem: spregovorili bomo o razstavi arhitekta Borisa Podrecce na Dunaju, o premieri predstave Življenje drugih v ljubljanski Mali drami, premierna bo tudi uprizoritev Molierove komedije Šola za žene v drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na Bledu se danes s 6. Mednarodnim festivalom saksofonistov začne novo festivalsko leto, v nedeljo pa s koncertom v dvorani Slovenske filharmonije četrti Zimski festival Ljubljana. Vabljeni v našo družbo! foto: Bobo
V Domžalah se je ta teden s strokovnim srečanjem in slavnostno otvoritvijo, na kateri so nagradili izstopajoče literarne in video izdelke mladih bralcev, začel 10. mednarodni literarni festival Bralnice pod slamnikom. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo nocoj ob pol osmih četrti koncert osme sezone, na katerem bodo v Kazinski dvorani v Mariboru nastopili nekateri najboljši slovenski solisti in komorni glasbeniki. Nocoj bodo podelili nagrado za operne pevce, nagrado Sama Smerkolja. Letošnja prejemnica je mezzosopranistka Božena Glavak, ki je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, “s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami in s svojim celotnim življenjskim opusom trajno obogatila slovensko operno in glasbeno zakladnico ter tudi mednarodni operni prostor.”
Neveljaven email naslov