Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4247 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Nedavno je bila sprejeta odločitev, da se lahko turistične bone unovči tudi pri izvajalcih, ki so odprti samo med turistično sezono. Boni, ki jih je v enem mesecu izkoristilo približno pet odstotkov upravičencev, so unovčljivi za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom. Pri marsikom ostaja veliko neznank in vprašanj, na katera bo odgovarjala Petra Ložar, sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Potem ko so se po preklicu epidemije odprle tudi knjižnice, je način izposoje in vračanja knjig na začetku deloval nekoliko drugače. Zdaj je znova omogočen dostop do knjižničnega gradiva ter obisk dogodkov, ki jih pripravljajo knjižnice, še vedno pa veljajo nekateri ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Poletje je čas, ko beremo več, in zanimivo bo izvedeti, po katerih naslovih ta čas najbolj segamo. Na vprašanja odgovarja Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Krhki nohti, nohti z brazdami, vraščeni nohti, suha in razpokana obnohtna kožica. Ko govorimo o negi, boleznih in poškodbah nohtov – je vprašanj veliko. Zunanji vplivi, odsev bolezni notranjih organov ali prizadetost v sklopu kožnih bolezni. To pa so trije najpogostejši povzročitelji težav z nohti. Gostja: izr. prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med. iz Dermatovenerološke klinike v Ljubljani.
Pretekli meseci so precej spremenili odnose med ljudmi, spomnili so nas tudi na to, kako pomemben je pristen stik. Znotraj najožje družinske celice toliko bolj. Kakšna je tudi sicer družinska dinamika v poletnem času? Zakaj je prav, da imajo otroci tudi zdaj določene zadolžitve in kako način reševanja sporov med partnerjema vpliva na vse člane družine? Gostja: socialna pedagoginja in socialna delavka ter svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar iz Svetovalnica.si.
Slovenska vlada je sredi marca sprejela odlok, zaradi katerega je moralo veliko študentov zapustiti svoja bivališča v študentskih domovih. Ali in kako se bodo lahko oktobra, ko se začne novo študijsko leto, vrnili, bo eno izmed vprašanj v četrtkovem Svetovalnem servisu. Ob objavi aktualnega razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021 se nam bo v studiu pridružil Igor Brlek iz študentskega doma v Ljubljani.
Krvavenje dlesni ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob so najbolj značilni znaki parodontalne bolezni. Parodontoza greni življenje številnim ljudem – pravzaprav je nenavadno, da se ne pojavi kar pri vseh. Ali je za vnetje dlesni najbolj kriva slaba ustna higiena? Kako nastanejo zobne obloge in zobni kamen? Kako učinkoviti so novi postopki zdravljenja; kot je uporaba laserja? O vzrokih, posledicah in zdravljenju parodontoze v Svetovalnem servisu z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani.
Ob čelnem trku vozila s hitrostjo 50 km/h lahko nezavarovan pes, ki tehta 20 kg, prileti v potnike s silo teže več kot ene tone in jih tako usodno poškoduje. Kako pa vi prevažate svoje štirinožne prijatelje? Raziskave kažejo, da so le redki med njimi v avtu ustrezno zavarovani. Na razvejanem trgu različnih dodatkov, ki so namenjeni domačim ljubljenčkom, je na voljo veliko različnih rešitev za bolj ali manj varen prevoz psov in drugih domačih živali, a še zdaleč niso vsi enako učinkoviti. O varnem prevozu psov bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Spletna dostopnost je prvi pogoj za enako vključevanje invalidov, pa tudi starejših, v družbo. Brez dostopnih informacij, ki jih danes veliko pridobimo na spletu, so lahko invalidi in starejši postavljeni v neenakopraven položaj. Kako pomembno je zagotoviti enak dostop do spletišč in si pri tem prizadevati za večjo vključenost vseh skupin z različnimi invalidnostmi? Gostja Svetovalnega servisa bo strokovnjakinja za dostopnost pri Beletrini Maša Malovrh. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Za pojem čustvena inteligenca ste zagotovo že slišali. Tudi o tem, da je pomembna pri prilagajanju na spremembe in uspešnosti posameznika. Čustvena inteligenca ni prijaznost, ki jo izkazujemo drug drugemu, ampak sposobnost samoobvladovanja, samozavedanja in samomotivacije ter empatija in socialne spretnosti posameznika. Kako jo merimo in krepimo v odraslosti? Kakšna naj bo vzgoja za visoko čustveno inteligentnost? Naš gost je psiholog dr. Aleksander Zadel.
Letošnje poletje bo seveda v nekaterih delih drugačno, kot smo ga vajeni. Z upoštevanjem navodil pa si bo marsikdo privoščil tudi oddih. Pripravljamo potovalno lekarno, ki lahko učinkuje samo nekaj ali več 100 kilometrov stran. Da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami. Gost: Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Samozaščitno ravnanje je ključno, ko govorimo o vlomih in ropih. Poleti so prazni domovi vaba za nepridiprave, ki si dopusta ne bodo privoščili. Katere zvijače dajejo videz, da je nekdo ves čas doma, in zakaj lahko nekatere objave z dopusta na družabnih omrežjih naredijo več škode kot koristi? Gost bo Benjamin Franca, višji kriminalistični inšpektor UKP GPU.
Maline, jagode in ribez so na slovenskih vrtovih že dolgo stalnica, se pa zadnja leta pojavlja tudi vse več novih vrst jagodičja. Jagode goji in haskap, forberi in tajberi, ameriške in sibirske borovnice, aronija in še bi lahko naštevali. Kakšno oskrbo potrebuje to jagodičje, kako preprečiti bolezni in odgnati morebitne škodljivce, kako povečati pridelek in kako se lotiti predelave hitro pokvarljivih plodov, bomo v torkovem Svetovalnem servisu vprašali dr. Darinko Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Starodobniki so za številne ljubitelje veliko več od vozil – gre za strast, predanost in celo za naložbo. Katera vozila sploh so starodobniki, koliko so vredni, kako jih vzdrževati in kje jih pokazati? Gost svetovalnega servisa bo predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, Janko Uratnik. Vaša vprašanja pričakujemo na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko spletne aplikacije na naši spletni strani.
Letos še toliko bolj kot prejšnja leta velja, da se je treba na brezskrbne počitnice dobro pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, spremljanje aktualnih informacij o koronavirusnih ukrepih v državi, v katero potujemo, ter preverjanje stanja na cestah, na pot pa se odpravimo le s tehnično brezhibnim in ustrezno servisiranim vozilom ter pravilno naloženo prtljago. Kdaj se odpraviti na pot, kako se izogniti gneči in kaj vse je treba pred odhodom preveriti, bo povedal AMZS-jev inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom se je v Sloveniji pojavil pred skoraj štirimi meseci, več kot 100 tisoč testiranih, nekaj več kot 1600 okuženih, preklic epidemije, število okuženih pa spet vsak dan drugačno. Kje smo v boju s covidom 19? Preživljamo drugi val? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beović, dr. med., specialistka infektologinja. Pokličte ali nam pišite.
» Več pojasnjevanja, dialoga, strpne razprave, stroke«, je prvo izmed desetih priporočil varuhinje pravic uporabnikov RTV Slovenija Ilinke Todorovski, ki jih je objavila sredi meseca junija Česa si želi in kaj pohvali občinstvo? Ali širša javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa? Kako vzpostaviti neposreden in spoštljiv dialog med uporabniki in ustvarjalci vsebin javne RTV? V sredinem svetovalnem servisu bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija odgovarjala na vaša vprašanja.
Kdaj in kako lahko policisti z uporabo pooblastil posegajo v pravice državljank in državljanov
V Sloveniji je v register vpisanih nekaj več kot 13 tisoč plovil, kar pomeni, da Slovenci smo navtični narod. O registraciji, podaljšanju veljavnosti plovnega dovoljenja za plovila v tujini, izpitu za voditelja čolna in varni plovbi bo po 8mi na vprašanja odgovarjal Primož Bajec, vodja Oddelka za nadzor prometa in reševanje pri Upravi RS za pomorstvo.
Klimatske naprave zagotovijo bolj znosne bivalne pogoje v najbolj vročih dneh, v prehodnih obdobjih lahko z njimi prostore tudi ogrejemo, zaradi klime pa se lahko tudi prehladimo. Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za nakup klimatske naprave? Kakšno moč klimatske naprave potrebujemo in kdaj zadošča prenosna klimatska naprava? Kakšna je razlika med inverter in klasično klimatsko napravo? Kaj pa poraba energije za delovanje klimatske naprave? V petkovem svetovalnem servisu boste izvedeli tudi, kako klimatsko napravo redno in pravilno vzdržujemo.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa – ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.
Neveljaven email naslov