Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4247 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Tako imenovani "trn v peti" je pogost problem na stopalih. Bolečina se pri večini oseb najpogosteje pojavlja zjutraj, ko vstanejo. Pojavi se kot ostra zbadajoča bolečina v predelu pete, ki sčasoma popusti in se spremeni v dolgotrajno bolečino. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, si lahko pomagamo sami? Na vprašanja bo odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped z UKC Maribor.
Kulturno dediščino, ki nas obdaja vsepovsod, varujemo in ohranjamo iz spoštovanja do prejšnjih rodov ali opravljenega dela starih mojstrov. Postopki obnove določenega predmeta potekajo tako, da se čim bolj ohranja original. Pri delu so tako uporabljeni enaki ali sorodni materiali, kot so bili uporabljeni ob nastajanju samega dela. Kdaj je torej primeren čas za restavriranje starega pohištva, slik na platnu in stenskih slik? O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala restavratorka slik Anita Kavčič Klančar in restavrator starega lesenega pohištva Franci Kavčič.
Narava ta hip še počiva, kar pa ne pomeni, da lahko zares počivajo tudi vrtičkarji, ki si želijo v prihajajoči sezoni pridelati svoj krompir. Zima je namreč čas za izbiro prave sorte in premišljen nakup semena. Strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet Davor Špehar bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal, kako krompir pravilno nakalimo, katere so prednosti in slabosti posameznih sort ter kako izbrati dober semenski krompir. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, vaša vprašanja sprejemamo na elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in prek telefona in esemesov med oddajo.
Na področju preskrbe s krvjo smo v Sloveniji samozadostni. Tako imamo v povprečju vsak delovni dan na voljo med 350 in 400 krvodajalcev, ki z enim darovanjem pomagajo trem ljudem. Če ste stari med 18 in 65 let, tehtate več kot 50 kilogramov in ste dobrega zdravja in počutja, ste primerni za krvodajalca. Gostja: Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med. z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
Preživnine prejemajo mladoletni in polnoletni otroci, ki se redno šolajo, prejemajo pa jih lahko tudi nekdanji zakonci in ostareli starši. Kako se lahko s preživninami zaplete, ko imajo starši deljeno skrbništvo, kako preživnino izterjamo od neplačnika in kako se usklajuje višina preživnine, bomo v petkovem Svetovalnem servisu spraševali odvetnico Nino Radulovič.
Nakup rabljenega avtomobila je lahko tvegana odločitev. Za to opravilo si je treba vzeti dovolj časa za pregled trga, organizacijo ogleda izbranega vozila in seveda natančnega pregleda pred nakupom. Kako pravilno pristopiti k nakupu, da izbira rabljenega avtomobila, ne bo postala velika napaka, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnil Igor Matko iz podjetja MTL Car Garage.
Zdravilni učinki termalnih voda so znani že zelo dolgo, saj so se pozitivnih učinkov te vode zavedali že stari Grki. Tudi rimski ostanki dokazujejo, da so Rimljani s pridom uporabljali naše termalne vrelce. Slovenija ponuja kar 87 naravnih termalnih izvirov in zdravilišča jih uporabljajo tako v zdravstvene kot preventivne in športno-rekreativne namene. O balneoloških, torej zdravilnih učinkih termalne vode, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Zmagom Turkom, ustanoviteljem Inštituta za balneologijo in klimatologijo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
V zadnjih dveh letih je bilo število umrlih udeležencev v prometu najnižje v vseh letih, odkar merimo prometno varnost. To je brez dvoma lep obet. Vseeno sta lani na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, to pa je natanko 102 preveč. Kako še izboljšati vozniško kulturo med Slovenci? Se znamo razvrščati v zastojih, zakaj je uporaba pametnih telefonov v prometu nespametna, kako omejiti hitrost vožnje in vožnjo pod vplivom alkohola? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v torkovem Svetovalnem servisu. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Ko govorimo o čuječnosti, govorimo o načinu posvečanja pozornosti. Gre za način zavedanja svojega doživljanja. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov, zunanjega dogajanja. Gre za stanje, ko smo globoko v stiku s sabo, svojim okoljem in drugimi. Čuječnosti se lahko nauči vsakdo in to je tudi tema tokratne oddaje. Naš gost je Robert Križaj iz Centra za čuječnost sati. Voditeljica: Lucija Fatur.
Na policah trgovin je včasih izziv najti kozmetiko, ki ne vsebuje agresivnih vonjev, kričečih barv, toksičnih dodatkov in konzervansov. Kako jo prepoznati in – zakaj pa ne – kako jo izdelati doma? Kokosovo maslo, olivno olje, čebelji vosek, glina za masko za obraz, balzam za ustnice, šampon. Vse to so torej lahko sestavine naravne kozmetike. Če dodamo še eterična olja, je to t.i. aromakozmetika. Gostja: aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije.
Vlada je konec preteklega leta v javno obravnavo dala predlog novega stanovanjskega zakona. Ta naj bi prinesel spremembe tudi pri upravljanju večstanovanjskih stavb – bilo naj bi učinkovitejše, mandat upravnika pa omejen na pet let. V četrtkovem Svetovalnem servisu gostimo Bojana Bučinela, neodvisnega svetovalca za upravljanje večstanovanjskih stavb, ki bo pokomentiral predlagano. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja in poskušal pomagati pri zagatah, ki zadevajo še aktualen zakon.
V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o medijski pismenosti in informiranosti ter o odgovorni rabi spleta in družbenih omrežij. Gre za veščine, ki so za uspešno delovanje v sodobni družbi nujno potrebne. Kako ločiti plačane in neplačane zadetke pri spletnem iskanju, kako prepoznati prevare, kako zavajajoče ali lažne novice in kako svetovati otroku, katera vsebina je zanj primerna, je samo nekaj vprašanj, na katera bomo iskali odgovore. K poslušanju in sodelovanju ste vabljeni tudi vi.
Ko se soočimo z diagnozo celiakija, moramo temu nujno prilagoditi prehranjevanje. O okusni brezglutenski kuhinji, o ravnanju z žitaricami, stročnicami, maščobami, o glutenskih pasteh v domači kuhinji, o tem, kako pripravimo okusen domač brezglutenski kruh, testenine in močnate jedi, bomo spraševali Suzano Kranjec, avtorico knjige Življenje brez glutena.
Veščina pogovarjanja ni samoumevna. Pogovori v težkih in neprijetnih okoliščinah so še večje breme zaradi razlik pri razumevanju bistva pogovora. Medtem ko so ženske usmerjene v odnose in čustva, so moški pri pogovoru usmerjeni v rešitev problema. Naša gostja bo Mojca Žirovnik, trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja), poslovni coach ter profesorica angleščine in geografije.
Čeprav smo sredi zime, pridelovalci zelenjave že razmišljajo o novi vrtnarski sezoni. Kdaj je čas za prvo setev, kako kombinirati vrtnine? Če boste sadike zanje vzgojili sami, vam bodo prav prišla tudi navodila za pripravo sadik, za ta bo v petkovem Svetovalnem servisu poskrbela doc. dr. Ana Slatnar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Seveda so dobrodošla tudi ostala vaša vprašanja, povezana s pripravami na novo sezono na zelenjavnem vrtu. Pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, pošljite SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.
Žalovanje je normalen odziv na smrt bližnje osebe, res pa je, da to lahko vsak počne na svoj način. Zakaj je žalovanje vendarle pomembno in kako se pogovarjati z žalujočimi, tudi recimo z otroki in mladostniki, ki so v družbi velikokrat nekakšni pozabljeni žalovalci? Gostja bo strokovna delavka Slovenskega društva hospic, psihologinja Radmila Pavlovič Blatnik.
Darilna pogodba je dogovor, s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Katere prednosti ima pogodba o izročitvi? Kakšna je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku? Gostja sredinega svetovalnega servisa na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite ali pa nam pošljite SMS-vprašanje.
Letos se bom pa res več gibal, opustil bom kajenje, si redno pripravljal zdrave obroke in končno začel varčevati. Se najdete med temi novoletnimi zaobljubami? Čeprav je vstop v novo leto navadno mejnik, ko si postavimo nove cilje, je verjetnost, da bodo zaobljube uspešne, le osemodstotna. Namreč: če je ciljev preveč in če si ne zastavimo konkretnega načrta, kako jih doseči, se ti hitro razblinijo in postanejo le še želja za kdaj drugič. Kako sestaviti načrt in se ga tudi uspešno držati? Koliko časa vztrajati, preden zaobljuba postane navada? Na vprašanja odgovarja psihoterapevtka Maja Koren Kocjančič.
Medenično dno sestavlja skupina mišic in vezivno tkivo, ki podpirata medenične organe. Koordinirano krčenje in sproščanje mišic omogoča nadzor nad odvajanjem vode in blata. Če te mišice oslabijo, ne morejo več opravljati svoje funkcije, zaradi česar se pojavi neprijeten pritisk v medenici, zdrs oziroma spust medeničnih organov. Ali lahko kaj storimo za to, da bo težav s popuščanjem medeničnega dna manj? Na vprašanja odgovarja izr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., kirurg.
Zima je za prosto živeče živali težko obdobje. Pticam lahko pomagamo tako, da jim nastavljamo hrano. Toda ta mora seveda biti primerna. Kaj jim lahko nasujemo v krmilnico, bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Tilen Basle. Predstavil bo aktualne popise ptic, ki jih organizira DOPPS, povedal, kako velika težava je v Sloveniji krivolov, in vam poskušal pomagati ugotoviti, katere ptice obiskujejo vaš vrt ali balkon.
Neveljaven email naslov