Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Letošnji mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju nas nagovarja z geslom Moč poslušanja. Ta govorno-jezikovna motnja se pojavi pri približno enem odstotku populacije, najpogosteje med drugim in petim letom starosti. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav jecljanja. V petkovem svetovalnem servisu bosta naša gosta profesorica defektologije in logopedinja Vlasta Podbrežnik, svojo zgodbo pa bo z nami delil Georgij Done. Pokličite nas ali nam pišite.
V Sloveniji se z diagnozo rak dojk vsako leto sooči okoli 1500 žensk. 65 odstotkov žensk je ob diagnozi še na trgu dela in jih po končanem zdravljenju oz. dolgotrajni bolniški čaka vrnitev na delovno mesto. Pomembna problematika, o kateri bo med drugim govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, je torej povratek na delo. O tem kakšne so pravice bolnic in kakšne stiske, s katerimi se srečujejo, ob rožnatem oktobru Darja Molan, koordinatorica projektov in programov Europe Donne – Slovenskega Združenja za boj proti raku dojk.
Tema sredinega Svetovalnega servisa je najem in oddaja stanovanj. Odgovarja Thomas Krelj, član upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Kdo je dolžan plačevati stroške rezervnega sklada, ali lahko najemnik prijavi stalno bivališče, kako pripraviti stanovanje za oddajo ter na kaj biti pozoren pri sestavi najemne pogodbe? Vprašanje lahko dodate tudi vi, pokličite po 9. uri ali pa vprašanje zapišite na prvi.rvslo.si.
Oktober je običajno mesec, ko se začnemo spraševati, ali je že čas, da rastline, ki niso prilagojene na mraz, prestavimo v notranje prostore. Kam, kdaj in kako? Na vprašanja o najpogostejših težavah s prezimovanjem rastlin pa tudi o skrbi za sobne rastline v hladnejših mesecih bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Dihanje ni le temeljna funkcija, ki nas ohranja pri življenju, je tudi način za zdravljenje telesa, čustev in duha. Premalo se zavedamo, kako velik potencial izpuščamo, ko se o dihanju ne pogovarjamo in ga ne izpopolnjujemo. Zato v tokratni Svetovalni servis prihaja dr. Milan Hosta, ustanovitelj Dihalnice ter učitelj integralnega dihanja in Buteykove terapije dihanja. Svoja vprašanja o dihanju nam pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.
Ločitev je prav gotovo izjemno stresna situacija v življenju partnerjev in celotne družine. Nemalokrat pa se zgodi, da je eden od partnerjev po ločitvi še vedno navezan na nekdanjega partnerja, partnerico, išče stik, prosi za pomoč in podobno. Kako se vendarle po ločitvi osamosvojiti, pustiti, da gre življenje naprej? Koliko navezanosti je še običajno? V četrtkovem svetovalnem servisu bo o tej temi svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite!
Prenova sistema plačevanja omrežnine prinaša veliko vprašanj. Koliko bomo plačevali po novem, kakšne so razlike med tarifami, kdo in kako sploh lahko prihrani, kako naj se obnašajo tisti, ki imajo energetsko bolj potratne naprave in domače sončne elektrarne, kaj je dogovorjena obračunska moč … Na vprašanja po deveti uri odgovarjata direktorica Agencije za energijo Duška Godina in strokovni sodelavec agencije Mitja Žnidarič.
Cilj spletnih smishing prevar so številke kreditnih kartic in gesla za dostop do spletne ali mobilne banke. Te so nas lani stale kar 3,5 milijona evrov. O ključnih tehnikah, s katerimi nas napadalci prepričajo v razkritje podatkov, bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa Varni na internetu.
Zadnja desetletja je pojavnost atopijskega dermatitisa v razvitem svetu v porastu. Gre za imunsko pogojeno, kronično, ponavljajočo se bolezen, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Vzroki za atopijski dermatitis sicer niso povsem znani, je pa lahko prisoten tudi dedni faktor. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti takšno kožo ter kako na pojavnost srbeža vpliva stres v Svetovalnem servisu med drugim pove doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani.
Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.
Rentgen, ultrazvok, CT, magnetna resonanca. Vse to so radiološke preiskave. Razlikujejo se glede namena uporabe in vira energije. Koliko bomo obsevani in ali lahko kakšna druga metoda nadomesti tisto, ki uporablja ionizirajoče sevanje? To sta najpogostejši vprašanji za radiologe. Gostja: prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.
Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Petkov Svetovalni servis namenjamo mednarodnemu dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga sicer zaznamujemo 29. septembra. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu več kot 820 milijonov ljudi nima dovolj hrane, po drugi strani pa samo v EU letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane ali 173 kilogramov hrane na prebivalca (2012). To je približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane. V studio Prvega smo zato povabili Katjo Sreš iz organizacije Ekologi brez meja, ki nam bo podala praktične nasvete, kako z enostavnimi koraki do manj zavržene hrane v gospodinjstvih.
Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kaj morajo pred začetkom ogrevanja narediti lastniki toplotnih črpalk? Kateri energenti in kateri sistemi ogrevanja so energetsko najučinkovitejši? Kateri imajo najmanj škodljivih izpustov? Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Zakaj je dobro vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo energetski svetovalec v mreži ENSVET Aleš Borut Ivanko.
Kaj je izpolnjujoča spolnost, kaj je pomembnejše strast, kemija ali intimna povezanost, zakaj spolne odnose dojemamo bolj v glavi kot čutimo v telesu in kako na vse to vpliva pornografija, pa tudi, zakaj in kdaj je samozadovoljevanje lahko tudi del samonege? O partnerskih spolnih odnosih smo govorili tokrat, gostja je bila Špela Gornik, partnerska in spolna terapevtka.
Po ocenah Zavoda za digitalno dostopnost v Sloveniji potrebuje prilagoditev spletišč in aplikacij od 25 do 30 odstotkov uporabnikov. Ne gre namreč le za invalide, ampak tudi za slepe in slabovidne, ljudi z drugimi oviranostmi in starejše, ki jim pešajo sposobnosti čutil. Kaj morajo vedeti naročniki in ustvarjalci spletnih mest in aplikacij, kaj je prinesel zakon, ki velja že dve leti, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali Tilna Škrabo, direktorja Zavoda za digitalno dostopnost.
Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.
"Zemlja je v kmetijstvu in vrtnarstvu osnovno orodje in z njo je treba delati, ko je pripravljena in ne takrat, ko mi želimo delati," pravi Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet. Kot gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo pojasnil, da je treba biti zaradi vremenskih razmer na zelenjavnem vrtu v teh dneh še posebej previden in inovativen, govoril pa bo tudi o optimalni vlažnosti tal, najprimernejši temperaturi in obdobju jesenske priprave tal, pravilni uporabi organskih gnojil in jesenskih setvah. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.
Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.
17. september je svetovni dan varnosti pacientov, zato se bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem vprašali, kaj varnost pomeni v pravnem smislu. Kaj naj bi pacienti vedeli o medicinskem pravu, kakšne so njihove pravice pred posegom gleda pojasnil in morebitnih zapletov? Gost v studiu Prvega bo magister prava odvetnik Luka Švab.
Neveljaven email naslov