Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
Konoplja je rastlina, ki jo človek goji že vrsto let. Hkrati je kamen spotike na več področjih. Vse več študij o raziskovanju učinkov konoplje spreminja različne pomisleke. Poleg tega se farmacevti in zdravniki zavzemajo za regulacijo uporabe konoplje v medicinske namene. Pri čem to zelišče najbolj pomaga in kako ga jemati? Na vprašanja odgovarja doktorica Eva Tavčar s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Večina ljudi si želi v starosti čim dlje ostati v domačem bivalnem okolju, vendar se pogosto ne zavedamo, koliko nevarnosti se skriva v naših stanovanjih – stopnišča brez držala, pragovi, preproge, ob katere se lahko spotaknemo. Prilagoditve vse prevečkrat povezujemo s stroški, vendar lahko že z majhnimi spremembami uredimo stanovanje, da bo primernejše za starost, pravi gostja torkovega svetovalnega servisa, upokojena predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. organizatorka.
Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem se zaradi takih in drugačnih okoliščin iz obdobja v obdobje spreminja, spremembe na tem področju pa prinašajo tudi nove informacijske tehnologije. Kako ločiti delovni čas od časa zase, za družino in konjičke v dobi nenehne dosegljivosti in možnosti dela na daljavo tudi med dopustom? Kako je s postavljanjem meja med delom in zasebnim življenjem? So te še vsem skupne ali pa so že popolnoma individualizirane. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo o tem spraševali Zinko Kosec iz Akademije Akcija, zavoda za aktivni razvoj.
Reja drobnice je ena od okolju prijaznejših oblik živinoreje. Da ima na našem ozemlju pomembno vlogo, pričajo tudi avtohtone vrste koz in ovc, ki jih je skupaj pet – bovška ovca, istrska pramenka, belokranjska pramenka, jezersko-solčavska ovca in drežniška koza. O drobnici v času vročinskega vala v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami bo izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Prostovoljstvo ima pri nas dolgo tradicijo. Je protiutež neoliberalnim vrednotam, saj je pomemben socialni korektiv in prispeva k povezovanju ljudi v lokalnih skupnostih. Kako postati prostovoljec, katero področje izbrati in kakšna znanja potrebujete za delo v socialni dejavnosti, vzgoji in izobraževanju, na področju rekreacije ali pri nudenju pomoči starostnikom na domu, povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Gostja bo Tjaša Arko, vodja programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Številne odpovedi letalskih letov, zamude in stavke na letališčih so pogoste novice, ki jih slišimo v zadnjem mesecu. Vse našteto pa precej zaznamuje naše potovanje ali dopust v tujini. V katerih primerih je potrošnik upravičen do odškodnine, koliko časa ima na voljo za pritožbo? Ali so odpoved leta zaradi slabega vremena ali pozitivnega testa na covid tudi upravičeni razlogi za povračilo denarja? Kaj pa če smo let zamudili zaradi zamude transferja na letališče? To so le nekatere iztočnice za sredin Svetovalni servis, gostja je Romana Javornik, vodja Evropskega potrošniškega centra v Ljubljani.
V prvem letu našega življenja se vzpostavijo temelji gibalnega razvoja, zato je zelo pomembno, da dojenčka spodbujamo k pravilnemu gibanju, predvsem pa da mu ponudimo dovolj priložnosti za to. Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti so tla, na katerih otrok samostojno spoznava svoje telo, razvija koordinacijo. O tem in tudi o vzorcih, ki negativno vplivajo na gibalni razvoj, v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem določene skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je denimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok in odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme ponedeljkovega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.
Nova ureditev, po kateri je mogoče z vozniškim dovoljenjem kategorije B voziti tudi skuterje oziroma motorna kolesa s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov, se je v nekaterih državah izkazala za smiselno z vidika učinkovitosti, okretnosti in cenovne dostopnosti. Kakšna pa je ta ureditev na področju varnosti? Kako velika je razlika v primerjavi z motornimi kolesi s prostornino do 50 kubičnih centimetrov, ki smo jih z izpitom kategorije B lahko vozili do zdaj? Je 6 ur usposabljanja za vožnjo dovolj? Na ta in druga vprašanja bo v oddaji Svetovalni servis odgovarjal Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Pokličite nas ali nam pišite preko obrazca na spletni strani Prvega.
Na ulici srečate osebo, ki jo poznate iz otroštva. Spomnite se, da ste skupaj z njo obiskovali osnovno šolo, ampak se ne morete spomniti njenega imena. Kako si priklicati njeno ime? Kaj je pomembno, ko si želimo zapomniti ime in priimek osebe, ki smo jo pravkar spoznali? Kako skrbeti za svoj spomin in kakšen naj bo možganski fitnes, ko smo na dopustu? V studiu Prvega je gostja certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar.
Pogosta težava, ki se pri nekaterih pojavi že po petdesetem letu starosti, je obraba sklepnega hrustanca ali osteoartroza. Prizadeti so lahko vsi sklepi, tako majhni – na primer sklepi med prsti in vretenci – kot veliki – kolena, kolki. Sklep zelo boli, je slabše gibljiv, lahko otrdi. Bolniki z napredovalo osteoartrozo čutijo bolečine tako pri obremenitvi sklepa kot tudi v mirovanju. Kakšna je prva pomoč? Katere možnosti zdravljenja so na voljo? Kdaj pa je potrebna operacija? Podrobneje v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo. Na vprašanja bo odgovarjal ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah.
V torkovem Svetovalnem servisu bomo sedli na vlak, ki je eden cenejših in bolj ekoloških načinov transporta. Po slovenskih progah je lani zapeljalo veliko novih vlakovnih garnitur. Kaj so prinesle potnikom, kaj ti pohvalijo, kaj pokritizirajo? Kdaj bodo začele delovati avtomatske blagajne, ki so nameščene na številnih železniških postajah po Sloveniji? Kako je trenutno z zamudami in deli na progah? Zakaj potovanje z vlakom iz Maribora v Koper še vedno traja približno 5 ur? To so nekatera od vprašanj, na katera bo odgovarjal Primož Kokalj iz potniškega prometa Slovenskih železnic.
Preležanine so rane, ki nastanejo zaradi pritiska na izpostavljenih delih telesa, kjer je mehko tkivo stisnjeno med kost in zunanjo podlago. Lahko pa nastanejo tudi globoke razjede, ki segajo vse do mišic, kosti in sklepov. Kateri so najpogostejši vzroki, kateri bolniki imajo največje tveganje za njihov nastanek in kako jih zdravimo? Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana. Vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 8h več pove Neža Marija Slosar, načelnica za odnose Zveze tabornikov Slovenije z javnostmi.
Sedimo v službi, v avtomobilu, na kolesu, pred televizijskim zaslonom. Čeprav sedenje ni naravna drža, se mu res težko izognemo. Lahko pa poskrbimo za to, da bomo sedeli pravilno, izvajali vaje med sedenjem in se mu v prostem času poskušali izogniti. Gost v studiu Prvega kineziolog Žan Bašić.
Odgovor na vprašanje, kako pospraviti enkrat za vselej, boste slišali v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi Marie Kondo. Da imamo po navadi preveč stvari na preveč koncih, da prvi korak pri pospravljanju ni nakup škatel za shranjevanje, in da se je pospravljanja pametno lotíti z "najtežjimi stvarmi", torej tistimi, ki nam bodo vzele največ časa in energije ... O vsem tem bomo govorili po osmi.
Torek bo – sklicujoč se na vremensko napoved – prinesel krajšo ohladitev, s kakšno stopinjo pod 30 stopinj Celzija. Visoke temperature sicer v naših krajih vztrajajo že od druge polovice junija. Po nadpovprečnem in ponekod tudi temperaturno rekordnem začetku poletja v Svetovalnem servisu gostimo meteorologa z Agencije za okolje, na vprašanja bo odgovarjal Brane Gregorčič.
Težava sodobnega časa je le ena od oznak sindroma razdražljivega črevesja. Gre za funkcionalno motnjo, spremljajo jo krči, bolečine v trebuhu, spremenjene prebavne navade, prekomerni plini in napenjanje ter preobčutljivost na določeno hrano. Natančen vzrok za nastanek sindroma razdražljivega črevesa ni znan, težave pa lahko lajšamo tudi s spremenjeno prehrano in življenjskim slogom. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bo o sindromu govoril dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so tri strupene: modras ter laški in navadni gad. So zelo plašne in nenapadalne živali – umaknejo se, če je le mogoče. Od kod torej človeški strah oz. odpor do teh plazilcev in kako se ga znebiti? Kako ravnati, če kačo srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi? Na vprašanja bo v Svetovalnem servisu odgovarjal Griša Planinc, biolog in herpetolog, ki že 15 let vodi projekt Kačofon. Pokličite ali pišite po 8.00.
Razkroj lesa povzročajo številni dejavniki žive in nežive narave. Mehanski, fizični in kemijski vplivi na eni strani ter insekti, glive in plesni na drugi lahko poškodujejo ali povsem uničijo vašo ograjo, ostrešje, parket in pohištvo. V četrtkovem svetovalnem servisu po osmi na Prvem bomo govorili o učinkoviti zaščiti lesa. Doktor Franc Pohleven, zaslužni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, nam bo pojasnil tudi, zakaj so kozolci dober primer konstrukcijske zaščite lesa.
Neveljaven email naslov