Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4259 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. Tej temi ter težavam pri vzpostavljanju polnega dojenja posvečamo torkov Svetovalni servis. V njem se nam bo pridružila Willma Koa, avtorica knjige 10 P-jev za uspešno dojenje.
V vročih dneh se navadno spremeni naš izbor hrane, ki jo uživamo čez dan, večkrat sežemo po bolj lahkotnih jedeh, zato ponedeljkov svetovalni servis namenjamo prav pripravi poletih osvežilnih, a hkrati hranilnih jedi. Pripravljali bomo sklede, smutije in druge napitke, solate, pite in sladice. O brezmesni polnovredni alternativi in bolj zdravih sladicah Barbara Radojlovič, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi. Vabljeni k sodelovanju!
Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Prvi vročinski val je tu in marsikdo že resno premišljuje o nakupu klimatske naprave. O nakupu razmišljajo celo tisti, ki so zaradi stroškov nakupu ves čas nasprotovali. Klimatska naprava v tem letnem času zagotovi prijetno temperaturo v prostoru ter svež in ravno prav vlažen zrak. Pozno jeseni pa se lahko z njo prostore tudi ogreje. Katero klimatsko napravo izbrati in kako jo pravilno vzdrževati? Na vprašanja odgovarja strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.
Srčno popuščanje je neozdravljiva, napredujoča bolezen, pri kateri srce krvi po telesu ne poganja tako učinkovito kot pri zdravih ljudeh. Pomembne so zgodnja diagnoza, prava terapija in sprememba načina življenja. Kako živeti s srčnim popuščanjem kar najbolj kakovostno? Kaj morajo bolniki upoštevati? Na vaša vprašanja odgovarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo, oddelka za elektrostimulacijo srca in aritmije v UKC.
Dovolj sveže vode in senca – to sta osnovna pogoja, ki jih v toplejšem delu leta potrebujejo naši hišni ljubljenčki. Kljub temu, da se zdi, da je to nekaj samoumevnega, vsako leto poslušamo novice kot na primer, da je nekdo pustil psa v zaprtem avtu na soncu več ur. O živalih poleti zato v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Iris Selan. Spregovorimo tudi o tem, kako z živaljo na daljšo pot, kakšno dokumentacijo je treba urediti za potovanje v tujino, kako preprečiti toplotni udar.
S turisti so se vrnili tudi žeparji, začenjajo se tudi vlomi v stanovanjske hiše, kjer je hitro jasno, da nikogar ni doma, in drzne tatvine s preusmerjanjem pozornosti stanovalcev. To so vzorci kaznivih dejanj, ki bi jih oškodovanci s preventivo verjetno lahko preprečili. Gostja bo policistka s Policijske postaje Ljubljana Center Mirela Čorić.
Je obisk frizerja morda tudi na vašem preddopustniškem seznamu opravil? S krajšimi lasmi se manj potimo, pa tudi manj dela imamo z njimi. Kako sicer skrbeti za naglavno okrasje v toplejšem delu letu, bomo povedali v torkovem Svetovalnem servisu. Gostja Romana Marolt, učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole v Ljubljani, bo razložila tudi, kašne so posledice izpostavljenosti las morski soli, kloru, suhemu zraku in UV-žarkom.
Alkoholizem je bolezen, ki ne prizadene le alkoholikov, pač pa tudi njihove bližnje. Eno izmed možnosti podpore pri samopomoči ponujajo pri društvu Al-Anon, osnovano je na 12 korakih Anonimnih alkoholikov. Al-Anon je neprofesionalna skupnost, v kateri člani delijo svoje izkušnje, moč in upanje. Zakaj potrebujejo svojci alkoholikov pomoč, katere težave tako rešujejo in h kakšnim rezultatom stremijo bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali predstavnico društva Al-Anon.
Uradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, krvodajalstvo pa ima dolgo in uspešno tradicijo. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev na vaša vprašanja odgovarja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več tisoč kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo, in tako naprej.
Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vedno manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.
Z odpravo večine omejitev pri potovanjih se tudi najem in oddaja turističnih kapacitet znova postavljata v stare tire, med drugim prek platform, kot sta Airbnb in Booking. V četrtkov Svetovalni servis zato prihaja licenčna nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec. Govorili bomo o urejanju nastanitve pred oddajo, pridobivanju statusa za opravljanje posla skladno s predpisi ter o tem, ali je dejavnost res tako dobičkonosna, kot se zdi na prvi pogled. Vabljeni k sodelovanju po osmi uri!
Mesec junij že s svojim starim imenom rožnik pove, da je to tisti čas v letu, ko najlepše cvetijo vrtnice in preostale cvetlice v vrtovih. Je tudi čas, ko se na slovenskem dnevu vrtnic zberejo vsi gojitelji, ljubitelji in občudovalci vrtnic. Zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili enega največjih poznavalcev pri nas, Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok. Če vas torej zanima kar koli o oskrbi vrtnic, izbiri sort in podobnem, nas pokličite med oddajo, pišite na prvi@rtvslo.si ali pa svoje vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.
Izgorelost strokovnjaki opisujejo kot poklicni stres, kot sindrom neustreznih odnosov do drugih in do sebe, ki se razvije, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti. Kako naj bi živeli, da bi preprečili izgorelost, kako se spopadati s stresom, zakaj je pomemben dopust in kako naj ga preživimo? V studiu Prvega je gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.
V prejšnjih tednih smo že poročali o tragedijah na vodah, utopitvah, ki kažejo na to, da je tudi na videz mirna voda lahko nevarna. Morje, jezera, reke in številna druga neurejena kopališča, tudi domači bazen za hišo. Nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Z glavo na pravem mestu pa lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se kdo že utaplja. Gost je Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.
Fižol, stročnica, ki je v naše kraje prišla iz Amerike pred približno 150 leti, je postala pomembna stalnica vsakodnevne prehrane. O vrstah in vsestranski uporabnosti fižola bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi na Prvem. Od jedi z zgodnjim fižolom in klasik na žlico, prek rižote s stročjim fižolom do fižolove torte in potice, nas bo popeljala magistrica Andreja Škrabec, avtorica knjige o fižolu. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Neveljaven email naslov