Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
4247 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
Akvarij po navadi res zaživi šele po dveh mesecih od njegovega zagona, saj se šele takrat v akvariju ustvari stabilen vodni biotop. K temu pripomore kakovost vode, ustrezni temperatura in svetloba ter pravilna naselitev organizmov. Kaj morate vedeti pred nakupom koral, kako prepoznate cianobakterije in kaj vse lahko pomeni motna voda? Gost petkovega Svetovalnega servisa je bil strokovnjak za akvaristiko Robert Leitinger.
Četrtkov Svetovalni servis bomo namenili vsem tistim, ki se ponoči neuspešno premetavate v postelji, se zjutraj zbujate utrujeni ali podnevi nehote zaspite ob najbolj napačnem času. In tistim, ki zaradi različnih obveznosti ponoči bedite ali morate vstati sredi noči. Na vaša vprašanja, povezana s pomanjkanjem spanja, z nespečnostjo, narkolepsijo ali drugimi motnjami spanja, bo odgovarjala somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med. Pišite na naš elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo
Človek že tisočletja tako ali drugače uporablja konopljo. Čeprav se zdravniki in farmacevti že lep čas zavzemajo za regulacijo uporabe konoplje v medicinske namene, ostaja področje neurejeno in prepuščeno predvsem iznajdljivosti bolnikov. Pri vsem tem ostaja veliko neznank, tako kot na primer: kako zelišče deluje, pri čem najbolj pomaga, kako in koliko ga jemati. Podrobno v pogovoru z dr. Borutom Štrukljem s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Od 1. januarja so plastične nosilne vrečke v trgovinah obvezno plačljive. V praksi to predstavlja spremembo na hitrih blagajnah, vrečke za sadje, zelenjavo in druga nepakirana živila pa še vedno ostajajo brezplačne. Če je to začetek postopne popolne prepovedi plastičnih vrečk, kako naj se potrošniki učimo odgovornega ravnanja? Ali smo spet pripravljeni zgolj na uporabo papirnatih vrečk, tistih iz blaga ali starih dobrih slamnatih cekarjev? V torkovem Svetovalnem servisu po osmi, ko bo z nami Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti, bomo govorili tudi o ponovni uporabi ter o ločevanju embalaže, papirja, bioloških in nevarnih odpadkov.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Po novoletnih praznikih si mnogi želijo razstrupiti telo in okrepiti svojo imunsko odpornost. Ena od priljubljenih možnosti je obisk savne, zato bomo v petkovem Svetovalnem servisu gostili Ivico Flis Smaka, dr. med., specialistko fizikalne medicine in rehabilitacije. Kateri so pozitivni učinki savnanja, za koga obisk savne ni primeren, kdaj in s kakšno predpripravo iti v savno, katero izbrati in kakšen je pravilen postopek savnanja? Tudi vaša vprašanja so dobrodošla na elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si ali med oddajo na tel. št. 01 475 22 22.
V prvem Svetovalnem servisu v novem letu se bomo posvetili uram, ki so pred nami. Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodotesne in tako naprej. Ure ne kažejo le časa, so lahko celo pravi mali računalniki. Kako ravnati z njimi, da bodo celo leto kazale točen čas, koliko upanja je še za tisto staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navijali, in na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo novo uro? Z nami po osmi bo urarski mojster David Lečnik.
Penina ostaja pijača slavja in posebnih priložnosti, zagotovo ne bo manjkala na naših mizah na najdaljšo noč v letu. Penino, ki bo ustrezala našim silvestrskim načrtom, nam bo v Svetovalnem servisu pomagal izbrati sommelier in vinski publicist Jože Rozman, ki bo poskrbel tudi, da boste s pravilno ohlajeno penino, izbiro kozarcev in postrežbo ustvarili prav posebno vzdušje. Pokličite nas ali nam pišite – naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.
Čas, ki ga namenimo za kuhanje in pripravo obrokov doma, ni izgubljen. Zdravo kuhanje je porok za naše zdravje. Vendar ni vseeno, iz kakšnih živil pripravljamo hrano in na kakšen način. Kako pripravimo zelenjavo, skuhamo polento in kako shranjujemo živila? Nasveti za zdravo kuhanje in prehranjevanje s kuharico Emilijo Pavlič, ki ima dolgoletne izkušnje na področju prehrane otrok.
Čeprav v nižjih predelih zima še ni pokazala svoje moči, je tako v sredogorju kot tudi visokogorju slika povsem drugačna in vladajo zimske razmere. Kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, naj bo to peš ali na turnih smučeh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če skupino zasuje plaz? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi smo v četrtkovem Svetovalnem servisu govorili s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije in gorskim reševalcem inštruktorjem Matjažem Šerkezijem, ki je podal tudi nekaj nasvetov za varnejše silvestrovanje na višjih nadmorskih višinah.
V Sloveniji je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Kakšne so skrivnosti dobre peke kruha, ki ne pozna bližnjic? V ponedeljkovem Svetovanem servisu bo z nami trzinski mlinar in pek Miha Krejan.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je žrtev fizičnega nasilja, vsaka druga trpi zaradi psihičnega nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Dejstva niso spodbudna. Vendar rešitev, izhod iz nasilja obstaja. Zato smo v četrtkovem svetovalnem servisu govorili o tej pereči družbeni problematiki in o tem na kakšne načine lahko žrtve nasilja poiščejo pomoč. Z nami sta bila Dalida Horvat iz društva SOS telefon in Alojz Sladič višji samostojni policijski inšpektor iz generalne policijske uprave.
Naš genski zapis in okolica. To sta dejavnika, ki sta najbolj pomembna za razvoj odvisnosti od alkohola. In redki so primeri, ko se nekdo sam poda na pot zdravljenja. Šele, ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja – motivacijo, da s pitjem preneha. Kdaj sploh govorimo o odvisnosti od alkohola in koliko časa navadno potrebujemo, da jo uspešno zdravimo? V sredinem Svetovalnem servisu po osmi je z nami Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Vsakega je že kdaj bolel zob, je po naporu čutil rahle bolečine v križu ali ga je zjutraj bolela glava. Kaj pa če neka bolečina ne mine? Kaj če je recimo od neke operacije minilo že več mesecev, bolečina pa še kar vztraja? Potem govorimo o kronični bolečini, ki seveda zahteva zdravljenje. Z nami v torkovem Svetovalnem servisu po osmi bo prim. doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med. iz UKC Maribor.
Sodoben način življenja, ki vključuje preveč sedenja in premalo gibanja, vpliva tudi na našo hrbtenico. Kaj je izvirni vzrok za večino težav z bolečinami v hrbtenici? Kako razlikujemo tipe težav? Kaj moramo vedeti o hrbtenici in njenem delovanju, da jo bomo bolje in z veseljem negovali? Na kaj moramo biti pozorni pri sedenju, stoji, hoji, teku, ležanju in pri delu? Katere mišice so zakrčene in katere popustljive? Kako s preprostimi prijemi v vsakdanjem življenju lahko poskrbimo za svojo hrbtenico in preprečimo težave in bolečine? Za nasvete smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje Urbana Praprotnika.
Število mladostnikov, ki nosijo zobni aparat že leta narašča, ortodontsko zdravljenje pa je v zadnjem času vse bolj priljubljeno tudi pri odraslih. Razlogi za nošenje zobnega aparata so različni - od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti. Kateri so pogoji za začetek zdravljenja, katere vrste aparatov poznamo in koliko časa povprečno traja zdravljenje? Petkov gost svetovalnega servisa bo Leon Herman, dr. dentalne medicine, specialist za čeljustno in zobno ortodontijo.
Božično-novoletni čas je tisti, ko nekoliko več časa posvetimo tudi našim pričeskam, ko se recimo odpravimo na ples ali zabavo. Kako do zanimive in osvežene podobe na hiter način, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu vprašali učiteljico frizerstva s Srednje frizerske šole Ljubljana Romano Marolt. Povedala nam bo, kakšni so modni trendi na področju las za prihajajoče leto, ter ponudila nasvete vsem tistim, ki vam preglavice povzročajo mastni, suhi, lomljivi ali lasje, polni prhljaja.
Ste praznična darila naročili v tujini, se morda ujeli v zanko črnega petka ali pa izkoristili neverjeten popust, ki ga ponuja neznani spletni trgovec? Je bil vaš let odpovedan oziroma je do nepravilnosti prišlo pri najemu avtomobil v tujini? Stik s tujimi podjetji je za posameznika včasih težaven, zato lahko obupa nad svojimi potrošniškimi pravicami. Pri tem je v pomoč Evropski potrošniški center, ki naveže stik s prodajalci in zastopa pravice potrošnika. O tem tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami vodja Evropskega potrošniškega centra Romana Javornik in pravna svetovalka Tadeja Žefran.
Stavek, ki je zelo pogost v ambulantah osebnih zdravnikov je: "Imate povišan sladkor." Slovenija sodi v vrh držav, ki imajo na področju zdravja prebivalstva največji problem prav z diabetesom. Na začetku je to velikokrat le laboratorijska ugotovitev, bolnik nima večjih težav, kar pa se lahko zelo hitro spremeni. Kakšne so mejne vrednosti sladkorja v krvi in zakaj moramo pri domačih merilnikih upoštevati določeno mejo netočnosti? V torkovem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami doktorica Jelka Zaletel, doktorica medicine, diabetologinja iz UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov