Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
4247 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
Najem avtomobila je v primeru, da se na pot ne odpravite z lastnim prevoznim sredstvom, pogosto najbolj praktična in priročna rešitev za potovanje, predvsem v tujini. Pri najemu vozila sicer želimo kar čim več prihraniti, vendar moramo biti pri tem zelo pozorni na dodatne stroške in morebitne zaplete. Strm porast pritožb potrošnikov, povezan s t. i. rent-a-car storitvijo v zadnjih letih, je povod za četrtkov Svetovalni servis, ko vas bomo s pomočjo strokovnjaka Zveze potrošnikov Slovenije skušali opozoriti na čim več pasti, ki jih lahko skriva najem vozila. Pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Iz sodobnega avtomatiziranega in hitrega načina življenja lahko izstopimo z meditativno prakso. Z njo lahko dosežemo dobro povezanost s telesom, čustvi, dihanjem in tudi z drugimi ljudmi. S tem si izboljšamo svoje telesno in psihično počutje. O oblikah meditacije in njenih koristnih učinkih smo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Naš gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Borut Škodlar iz Centra za mentalno zdravje ljubljanske psihiatrične klinike.
V preteklosti so začimbam pripisovali zdravilne lastnosti, danes pa jih uporabljamo zgolj kot izboljševalce okusov in zdi se, da njihove blagodejne učinke zopet na novo odkrivamo. Kako posamezne začimbe delujejo, kako jih uporabljati in kako pripraviti ustrezne začimbne mešanice? Ugotavljali smo tudi, katere nam v tem letnem času ponuja narava, kako jih lahko uporabimo v prehrani in kako se ob visokih temperaturah z njimi lahko tudi ohladimo. Naša gostja je bila poznavalka začimb Marija Kočevar.
Sonce spada med obnovljive vire energije. Kako delujejo zbiralniki sončne energije in katere so pomanjkljivosti sončnih kolektorjev? Koliko stane naložba v zbiralnike sončne energije, kako jih moramo vzdrževati in kakšna je njihova življenjska doba. Gost četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Sončna energija: od pasivne izrabe, prek ogrevanja sanitarne vode do fotovoltaike v četrtek zjutraj na prvem.
Močno sonce, visoke temperature, že čez nekaj minut pa nevihta s točo, veliko količino padavin in močnim vetrom - tako vreme je v letošnjem poletju stalnica. Izpostavljeni so mu tudi sadno drevje in grmi jagodičja, zato imajo pridelovalci že veliko težav v nasadih. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o rezi in redčenju sadnega drevja ter preventivi pred škodljivci. Zato smo v sredin Svetovalni servis povabili agronoma Vanesa Husića, strokovnjaka Kluba Gaia, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja o oskrbi sadnega drevja in jagodičja. Pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!
Gost v. d. direktorja Študentskega doma Ljubljana Igor Brlek. Pripravlja Andreja Gradišar.
Glavoboli, alergije, nespečnost, kronične bolečine v sklepih - to so le nekatere od zdravstvenih težav, ki jih lahko odpravi ali vsaj omili akupunktura. Začetki te komplementarne metode zdravljenja segajo 5000 let v preteklost, temeljijo pa na filozofsko-religioznem nazoru Kitajcev, taoizmu. V 20. stoletju so akupunkturo kot alternativno metodo počasi sprejeli tudi v zahodni medicini, kjer jo uporabljajo predvsem za lajšanje bolečine. O akupunkturi, kdaj in komu lahko pomaga, v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z akupunkturistom Igorjem Razingerjem, doktorjem medicine in zdravnikom tradicionalne medicine.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Potrebujete slušni aparat, pa ne veste, kako do njega? Kako poteka postopek pridobitve slušnega aparata, katere stroške krije zdravstveno zavarovanje? Kakšen aparat izbrati, kako ga vzdrževati in kdaj je potrebna menjava? Kaj storiti, če se pojavijo različne tehnične težave ali če vam slušni aparat ne ustreza? To je le nekaj vprašanj, ki jih bomo skupaj z vašimi v četrtkovem Svetovalnem servisu zastavili slušnemu akustiku Iztoku Capudru. Pišite ali pokličite - da nas boste dobro slišali!
Ročnih ur ne smemo izpostavljati ekstremnim zunanjim vplivom, kot so visoke ali zelo nizke temperature, vlaga in udarci. Vse to namreč vpliva na njihovo delovanje in točnost. Na kaj biti še posebej pozoren poleti, bomo v sredinem Svetovalnem servisu vprašali urarskega mojstra Davida Lečnika iz Celja. Govorili bomo tudi o obnovi in vzdrževanju starih stenskih ali stoječih ur. Če imate vprašanje o tej temi, se nam lahko pridružite med oddajo ali že zdaj pišete na radioprvi@rtvslo.si. Vabljeni!
Konflikti so funkcionalni in disfunkcionalni. Za reševanje zadnjih imamo na voljo tudi alternativne postopke. Mediacija je eden izmed načinov mirnega, izvensodnega reševanja sporov. Kako je zagotovljena nepristranost in neodvisnost mediatorja? Kako opredeliti lastne slabosti in nasprotnikove prednosti v mediacijskem postopku? Kdaj se je za reševanje gospodarskih in podjetniških sporov smiselno odločiti za mediacijo? O tem smo se pogovarjali z višjo sodnico – svetnico in podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordano Ristin.
Narava nam poleti ponuja pravo razkošje zdravilnih rastlin. Zakaj je zelišča najbolje nabirati zjutraj in kako jih pravilno shranjujemo? Zakaj poleti ne smemo pozabiti na brusnico, brezo, komarček, arniko, gabez in srčnico? Ali bi se v poletnih dneh radi osvežili s skodelico zeliščnega čaja? Si želite pripraviti krepčilno kopel? Vas zanima, kako se naredijo zeliščne tinkture in mazila za jesen in zimo? Gost ponedeljkovega svetovalnega servisa bo pridelovalec in poznavalec zdravilnih rastlin, Jože Majes. Pokličite, pišite, vprašajte in sodelujte.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki se pojavi zaradi preobčutljivosti na gluten in od bolnika zahteva brezglutensko prehrano. Zakaj nastane bolezen, kako jo diagnosticiramo ter kako stroga je brezglutenska dieta? O tem v sredinem svetovalnem servisu, ko bo naš gost prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Sladice brez mlečnih izdelkov, jajc, bele moke in sladkorja že dolgo niso več eksotika. Radi si jih pripravijo tudi tisti, ki nimajo zdravstvenih težav ob zaužitju omenjenih sestavin, saj so bolj zdrava alternativa klasičnim posladkom. Presne in veganske sladice bomo pripravljali tudi v petkovem svetovalnem servisu. Izvedeli boste, s čim nadomestiti tradicionalne sestavine, kakšni so postopki priprave, podali pa bomo tudi nekaj idej za kombinacije okusov. Z nami bo Barbara Radojlovič - certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi.
Zdrava in uravnotežena prehrana nosečnice, pozneje pa matere in dojenčka, je pomembna popotnica za vse življenje. Zakaj bodoča mati ne sme jesti za dva, kako je z uživanjem alkohola v času nosečnosti in kako postopno naj bo v prvih mesecih življenja pri otroku uvajanje novih živil? Na ta in druga vprašanja o prehrani v času nosečnosti, dojenja in poporodnem obdobju bo odgovarjal klinični dietetik dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Neveljaven email naslov