Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.
Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.
Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.
Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.
Avtorica: Martina Černe
4247 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.
Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.
Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.
Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.
Avtorica: Martina Černe
Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
Ali razmišljate o postavitvi sončne elektrarne, pa ne veste, kako se lotiti tega projekta? V petkovem Svetovalnem servisu boste izvedeli vse o delovanju sončnih elektrarn, njenih ključnih komponentah, ovirah pri postavitvi in razlikah med omrežnimi in otočnimi elektrarnami. V oddaji bomo odgovorili tudi na vprašanja o varnostnih tveganjih, subvencijah, čakalnih dobah in kakšne spremembe prinaša nova zakonodaja glede te trajnostne energetske rešitve. Na vaša vprašanja bo odgovarjal direktor energetskih rešitev za fizične osebe v družbi Petrol Aleš Gruden.
Izpostavljanje soncu je koristno za telo in počutje takrat, ko je zmerno. Če smo na soncu dlje časa in za povrhu še nezaščiteni, na koži nastanejo opekline, pospešimo staranje kože in tvegamo pojav kožnega raka. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem, tudi o uporabi raznih krem. Na koliko časa denimo moramo nanos obnoviti? Po deveti bo z nami prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.
Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.
Chronova boleznen in ulcerozni kolitis sta dve najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero živi približno 7000 Slovencev. Kakšne težave imajo bolniki, kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč ponujajo v društvu? Še pred svetovnim dnevom bolezni na vprašanja v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjata Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in dr. Tina Kurent Francky, specialistka gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Pomemben element zdrave prehrane so tudi užitne divje rastline, ki predstavljajo pravo zakladnico vitaminov, mineralov in okusov, povrh vsega pa so brezplačne. V spomladanskem času so najpogostejše rastline, ki se znajdejo tudi na krožniku, regrat, čemaž in divji šparglji, a okusne solate, namaze in juhe lahko pripravimo tudi denimo iz hmeljevih vršičkov, ozkolistnega trpotca, česnovke in številnih drugih rastlin. Na kaj je treba biti pri nabiranju pozoren in kako jih učinkovito kombiniramo z drugimi živili, nam bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo.
Čeprav so prvomajske počitnice namenjene počitku, bomo v petkovem Svetovalnem servisu ponudili nasvete za možganski fitnes. To je sklop vaj za pomnjenje, shranjevanje in priklic informacij, kar pa je koristno tudi na počitnicah. V studiu Prvega se nam med deveto in pol deseto pridruži Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina.
V torek zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi. Predvsem če boste kres zakurili na domačem vrtu ali bližnjem travniku, ne zamudite Svetovalnega servisa. Po devetih bomo govorili o požarni varnosti, varnem kurjenju v naravi, nevarnostih in previdnostnih ukrepih, pa tudi o drugih vprašanjih, kot so: kako pogasiti manjši požar v kuhinji in kateri so ključni podatki ob klicu na številko 112? Z nami bo v torek po devetih Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze v Ljubljani.
V aprilu smo izmerili nove temperaturne rekorde, med drugim smo izmerili najhitrejšo ohladitev, najzgodnejšo trideseterico, pa tudi absolutni aprilski rekord. Če temu dodamo še podatek, da je bil mesec marec globalno najtoplejši mesec, odkar izvajamo meteorološke meritve, se pogovoru o vremenu ne moremo izogniti. Ponedeljkov svetovalni servis zato zastavlja vprašanja, povezana z vremenom, meteorološkimi meritvami, temperaturnimi ekstremi. Bi rekli, da je bilo vreme nekoč bolj stanovitno? Se spominjate, kakšne so bile zime in pomladi pred leti, desetletji? Kako vreme vpliva na vas in ali merite temperature tudi doma?
Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko pomagamo, da bo živahnejši in da bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo ter prezračujejo in zakaj v mlako ne naseljujemo rib? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Gost četrtkovega Svetovalnega servisa je bil Viktor Mlakar, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Prihajajo počitniški meseci, ki običajno prinesejo tudi povečano popotniško aktivnost. Še pred potovanjem pa je priporočljivo poskrbeti za ustrezno birokracijo in pripravo. Kaj za nas v primeru težav v tujini lahko naredi diplomatsko-konzularno predstavništvo in kakšna so trenutna aktualna varnostna priporočila?
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Čeprav aprilsko vreme s kratkimi poznojesenskimi in zimskimi epizodami nekoliko odvrača pomlad, pa so nekateri ljubitelji žara že zavihali rokave. Kako žar očistiti in pripraviti na novo sezono? Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje mojster žara? Kašna je razlika med direktno in indirektno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem, kdaj je primerna tehnika » low and slow«? Sezone ni treba vedno začeti z mesnimi klasikami, lahko jih zamenjajo sadje, sir, mehkužci in lupinarji. V torek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Vzgoja otrok ob hitrem tempu življenja in vplivu družbenih omrežij je lahko kompleksna naloga. Kako ravnati, ko otroci ali mladostniki nimajo koncentracije, zanimanja, ciljev in nenazadnje odgovornosti? O vsem tem bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je pomembna spontana igra ter kako je z omejevanjem rabe mobilnega telefona in drugih tehnologij.
Beljenje, pleskanje in kitanje sten, polaganje tapet … Vse to so spretnosti, ki jih obvladajo mojstri za slikopleskarska dela. Če se boste takšne prenove doma lotili sami, bodo prav prišli nasveti v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo slikopleskarski mojster Dušan Presetnik. Kaj narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži ter katero vrsto barve izbrati?
Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.
V sredinem Svetovalnem servisu na Prvem smo se posvetili pravicam iz invalidskega zavarovanja. Komu pripada invalidska pokojnina, nadomestilo za invalidnost in invalidnina za telesno okvaro? Na konkretna vprašanja poslušalk in poslušalcev odgovarja generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.
Iz katerih sestavin lahko naredimo domačo, enostavno in učinkovito kozmetiko? To bo vprašanje torkovega Svetovalnega servisa, na katero bo odgovorila gostja Tanja Sluga iz Hiše Nature. Povedali bomo, kako doma iz enostavnih sestavin narediti recimo balzam za ustnice, masko za obraz ali gel za tuširanje. Ozrli se bomo tudi na police trgovin, kjer je vse več raznih bio in eko izdelkov.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Neveljaven email naslov