Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


02.02.2024

Dr. Tina Sentočnik: Pri debelosti je vpliv okolja močnejši od genetske dovzetnosti

Za zdravljenje debelosti ne obstaja čudežna tabletka, zato oseba s prekomerno težo in debelostjo potrebuje primerno dieto, dovolj gibanja in psihološko podporo z motivacijo. Kako se lotiti hujšanja, da bo uspešno, nas bo zanimalo v petkovem Svetovalnem servisu. Gostja v studiu Prvega bo med deveto in pol deseto dr. Tina Sentočnik, dr. medicine, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.


01.02.2024

Varčevalna priporočila za leto 2024

S prvim februarjem se začenja prodaja tako imenovanih ljudskih obveznic z ročnostjo treh let. Je priporočljivo obveznice imeti v vsakem varčevalnem portfelju? Za primerjavo- kakšni so donosi norveškega državnega sklada? Zakaj so najpomembnejše evropske delnice ta teden v povprečju dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih? Kaj pomeni divja rast peščice tehnoloških delnic? Kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Zakaj je za Slovence vedno privlačen bančni depozit? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo upravljalec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.


31.01.2024

Kako in kdaj najamemo detektiva?

Detektivska dejavnost ni le sledenje potencialno nezvestemu partnerju, temveč še marsikaj drugega. V Sloveniji je registriranih približno 100 detektivov, najemajo pa jih tako pravne kot fizične osebe. Za katere storitve lahko najamemo detektiva, kakšna je zakonodaja na področju detektivske dejavnosti ter kako so lahko uporabljeni pridobljeni dokazi? Na vaša vprašanja bo v Svetovalnem servisu odgovarjal detektiv Janko Trivunović.


30.01.2024

Napredni asistenčni sistemi v vozilih

Samodejno zaviranje v sili, radarski tempomat, sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika in sistem za samodejno parkiranje – večina novejših vozil je opremljena z naprednimi asistenčnimi sistemi in funkcijami avtomatizirane vožnje, ki pomagajo voziti varneje, a jih morajo vozniki razumeti in znati uporabljati. Večina modernih sistemov deluje na podlagi vgrajenih senzorjev in kamer, zanesljivi pa so le, če so tehnično brezhibni, saj jih lahko zmotijo že vremenski vplivi ali umazanija na kameri. Katere asistenčne sisteme poznamo, kaj so njihove glavne prednosti in slabosti? O tem bomo v Svetovalnem servisu govorili z Erikom Logarjem, vodjo področja varna mobilnost na AMZS-ju.


29.01.2024

Refleksoterapija – si lahko pomagamo sami?

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem bomo govorili o komplementarni metodi zdravljenja, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je refleksoterapija. Tudi če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Podrobneje z refleksoterapevtko Nado Tomazin Dokl.


26.01.2024

Medicinska pedikura

Stopala dnevno doživljajo obremenitve, ki se jih ne zavedamo, dokler ne nastanejo težave, kot so otiščanci, vraščeni nohti, glivična obolenja ... Medtem ko je klasična pedikura predvsem estetske narave, se z naštetimi obolenji in drugimi poškodbami stopal ukvarja medicinska pedikura, ki ji na Prvem posvečamo petkov Svetovalni servis. Na vaša vprašanja bo odgovarjala kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar.


25.01.2024

Lasje: mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja

V četrtkovem Svetovalnem servisu tokrat o negi, striženju in barvanju las. Kako pomemben je postopek umivanja, kakšen naj bo, kako ravnati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja, ter kako je z uporabo različnih preparatov za oblikovanje pričeske. Sogovornica je bila učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.


23.01.2024

Motnje dihanja med spanjem

Motnje dihanja so najpogostejše izmed vseh motenj spanja. Pogosto gre za težave pri vdihu, ko zaradi ohlapnosti tkiv v zgornjih dihalih nastane ožina. Ob hitrem odpiranju in zapiranju dihalne poti začne tkivo nihati in človek smrči. Ob popolni zapori pa se pretok zraka ustavi in dihanje preneha. Kateri so glavni vzroki za motnje dihanja, tako za smrčanje kot za apnejo? Kako lahko dihalne motnje zdravimo? O vsem tem smo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal doktor Matej Delakorda, otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.


22.01.2024

Razdelitev premoženja in skrb za otroke po ločitivi

Čeprav je ločitev neprijeten dogodek v življenju, se je treba dogovoriti o skrbi za otroke in njihovo preživljanje ter razdeliti premoženje. Naša gostja je bila odvetnica Nina Radulovič.


19.01.2024

Kako izbrati dober semenski krompir in kako ravnati s semeni drugih vrtnin

Zima je primeren čas, da poljedelci in vrtičkarji pripravijo seme in tako poskrbijo za uspešno poljedelsko in vrtičkarsko sezono. Petkov Svetovalni servis smo namenili izbiri semenskega krompirja in semen ostalih vrtnin, kalilnim testom in ostalim aktualnim vrtičkarskim opravilom. Na vprašanja je odgovarjal Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet.


18.01.2024

Družinske mediacije

Kako potekajo družinske mediacije in kaj je lahko predmet pogovorov? Kako opredeliti svoje slabosti in nasprotnikove prednosti v mediacijskem postopku? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Katere prednosti ima postopek mediacije pred sodnim postopkom? Naša gostja je bila višja sodnica svetnica in podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, magistrica Gordana Ristin.


17.01.2024

Fermentirana hrana je lahko vsak dan na krožniku

Suzana Kranjec ne fermentira le sadja in zelenjave, pač pa tudi fižol, črni riž, smetano, maslo in seveda testo za kruh. Kako in zakaj fermentiramo živila in s pomočjo katerih mikroorganizmov? Odgovore na ta vprašanja smo slišali v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem, ko je Suzana Kranjec odgovarjala tudi na vaša vprašanja povezana s fermentacijo hrane.


16.01.2024

Kakšen je zdrav partnerski odnos?

Če upoštevamo statistiko preteklih let, je povprečna starost ob razvezi oziroma ločitvi 48 za moške in 45 za ženske. V torkovem Svetovalnem servisu nas je zanimalo, kakšen je zdrav partnerski odnos, kako preprečiti medsebojno odtujenost, do katere lahko pride, ko smo ujeti v rutino vsakdana, in kaj narediti z morebitnimi zamerami. Naša gostja je bila svetovalka za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar.


15.01.2024

Rastline v januarju

Januar sicer res ni mesec, ko bi bila aktivnost vrtnarjenja velika, a tudi v hladnejšem delu leta je treba poskrbeti, da rastline uspešno prezimijo. Kaj naredimo, če sredi zime zacvetijo, kdaj se je najbolje ukvarjati s potaknjenci in kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem? Tudi na vaša vprašanja bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak.


12.01.2024

Ortodontsko zdravljenje

V petkovem Svetovalnem servisu je bil naš gost Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije. Govorili smo o ortodontskem zdravljenju in med drugim odgovorili na vprašanja, ali so nove vrste t. i. nevidnih zobnih aparatov enako učinkovite kot klasični aparati, katere nepravilnosti lahko z nošnjo aparata odpravimo ter koliko časa v povprečju traja zdravljenje.


11.01.2024

Plesen v bivalnih prostorih

Plesen v stanovanjskih in poslovnih prostorih spada med zelo nadležne spremljevalce bivanja. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo spoznali vzroke nastanka in ukrepe za odpravo plesni. Kaj v boju proti plesni pomeni pravilno prezračevanje prostorov in kako se nam obrestuje termoizolacija oboda stavbe? Kako ugotovimo, kje je toplotni most, ali nam bo težave olajšal razvlaževalnik zraka, ali je vgradnja sistem prezračevanja z rekuperatorjem učinkovita in dokončna rešitev? Gost Svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.


10.01.2024

Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo

Ste navdušeni nad kuharskimi izzivi, a se ob tem soočate s težavami pri odstranjevanju vonjav in pare v kuhinji? V tokratni epizodi Svetovalnega servisa je govor o indukcijskih ploščah z vgrajeno napo – inovativni rešitvi, ki združuje estetiko, funkcionalnost ter zmogljivo prezračevanje. V oddaji boste izvedeli, kdaj izbrati indukcijsko ploščo z vgrajeno napo, v čem se ta vrsta nape razlikuje od klasične, koliko stanejo takšne indukcijske kuhalne plošče in kako lahko izboljšajo vašo kuharsko izkušnjo.


09.01.2024

Obrazec za krvodajalce le še elektronski

Z novim letom se je poslovil papirnati obrazec, ki ste ga prejeli ob darovanju krvi. Obrazec za uveljavljanje odsotnosti z dela za darovalce je tako po novem elektronski, podobno kot bolniški list od leta 2020. V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med., vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Preverili bomo, kašne so trenutne zaloge, in odgovorili na nekaj najpogostejših vprašanj. V kolikšnem času recimo telo nadomesti odvzeto količino krvi?


08.01.2024

Kakšen je uravnotežen zajtrk?

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu je zadišalo po zdravi, predvsem pa uravnoteženi prehrani. V studiu Prvega se nam je pridružil Jernej Ogrin, magister inženir prehrane, in z nami spregovoril o tem, kaj vse naj bo na našem krožniku, da bo obrok polnovreden in naša prehrana uravnotežena.


05.01.2024

Kdo lahko izkoristi oskrbovalski dopust?

Novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v novembru je prinesel dve novi pravici s področja dopustov, ki ju lahko koristi delavec. To sta - oskrbovalski dopust in dopust za žrtve nasilja v družini. Kdo in kdaj ga lahko izkoristi? Koliko dni imate na voljo? Kaj mora o dopusti vedeti delodajalec? Vse to v Svetovalnem servisu. V petkovem bo na vprašanja odgovarjala specialistka za delovno pravo magistrica Nina Scortegagna Kavčnik


Stran 7 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov