Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi travmatičnih spominov nekateri plačujejo visoko ceno. Tesnoba, nespečnost, ponavljajoči nezdravi vzorci v odnosih, nesproščenost, občutek ujetosti. Brainspotting je novejša psihoterapevtska metoda, s katero je mogoče dostopati do podzavesti in predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini. Ti so lahko povezani z zanemarjanjem, zlorabo, nesrečo, vojno, nasiljem in tudi z drugimi bolečimi dogodki, ob katerih je prisotno doživetje strahu, panike in nemoči. Metodo brainspotting, njen potek in delovanje, pojasnjujeta integrativni psihoterapevtki Sabina Gombač in Jana Potočnik.
Brainspotting je novejša in zelo učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini
Travmatični dogodki niso le izjemno stresni, ogrožajoči dogodki kot na primer vojna, zanemarjanje, zloraba, prometna nesreča, nasilje, ampak tudi dogodki, ko nemočno opazujemo nasilje nad drugo osebo. Travmo doživimo tudi ob mikro dogodkih, ki jih niti ne zaznamo kot travmatične, ampak so ravno tako boleči in v nas pustijo globoke posledice, na primer pogosto zasramovanje otroka s strani staršev, ko nečesa ne zna. Če je oseba ob tovrstnih stresnih dogodkih sama in nima čustvene podpore, ki bi ji omogočila, da bi dogodek predelala, je dodatno travmatizirana. Za dojenčka je travmatično že, če ga starši dolgo časa pustijo samega ali če se dolgo časa nihče ne odzove na njegov jok. Brainspotting je učinkovit tudi pri zdravljenju transgeneracijskih travm. To so travme, ki se nezavedno prenašajo iz roda v rod in so običajno posledica izjemno stresnih dogodkov kot so vojna, lakota, naravne katastrofe. Travme, ki se v življenju ene generacije ne predelajo, se lahko prenašajo skozi več generacij. Zaradi nepredelanih travm ljudje plačujejo visoko ceno, saj ne poznajo rešitve za svoje težave. Na kakšen način lahko pri tem pomaga brainspotting, bosta pojasnili Sabina Gombač, univ. dipl. socialna pedagoginja in diplomirana integrativna psihoterapevtka, in Jana Potočnik, univ. dipl. komunikologinja in specializantka integrativne psihoterapije.
4235 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Zaradi travmatičnih spominov nekateri plačujejo visoko ceno. Tesnoba, nespečnost, ponavljajoči nezdravi vzorci v odnosih, nesproščenost, občutek ujetosti. Brainspotting je novejša psihoterapevtska metoda, s katero je mogoče dostopati do podzavesti in predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini. Ti so lahko povezani z zanemarjanjem, zlorabo, nesrečo, vojno, nasiljem in tudi z drugimi bolečimi dogodki, ob katerih je prisotno doživetje strahu, panike in nemoči. Metodo brainspotting, njen potek in delovanje, pojasnjujeta integrativni psihoterapevtki Sabina Gombač in Jana Potočnik.
Brainspotting je novejša in zelo učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini
Travmatični dogodki niso le izjemno stresni, ogrožajoči dogodki kot na primer vojna, zanemarjanje, zloraba, prometna nesreča, nasilje, ampak tudi dogodki, ko nemočno opazujemo nasilje nad drugo osebo. Travmo doživimo tudi ob mikro dogodkih, ki jih niti ne zaznamo kot travmatične, ampak so ravno tako boleči in v nas pustijo globoke posledice, na primer pogosto zasramovanje otroka s strani staršev, ko nečesa ne zna. Če je oseba ob tovrstnih stresnih dogodkih sama in nima čustvene podpore, ki bi ji omogočila, da bi dogodek predelala, je dodatno travmatizirana. Za dojenčka je travmatično že, če ga starši dolgo časa pustijo samega ali če se dolgo časa nihče ne odzove na njegov jok. Brainspotting je učinkovit tudi pri zdravljenju transgeneracijskih travm. To so travme, ki se nezavedno prenašajo iz roda v rod in so običajno posledica izjemno stresnih dogodkov kot so vojna, lakota, naravne katastrofe. Travme, ki se v življenju ene generacije ne predelajo, se lahko prenašajo skozi več generacij. Zaradi nepredelanih travm ljudje plačujejo visoko ceno, saj ne poznajo rešitve za svoje težave. Na kakšen način lahko pri tem pomaga brainspotting, bosta pojasnili Sabina Gombač, univ. dipl. socialna pedagoginja in diplomirana integrativna psihoterapevtka, in Jana Potočnik, univ. dipl. komunikologinja in specializantka integrativne psihoterapije.
Lanska že druga zaporedna pozeba je močno prizadela pridelovalce sadja in grozdja. Kot oblika pomoči zanje sta trenutno odprta dva razpisa z ugodnimi krediti pri Regionalnem skladu, za uveljavljanje državne pomoči pa lahko prizadeta kmetijska gospodarstva v kratkem pričakujejo predtiskane obrazce. Poslati jih bodo morali na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Na vaša vprašanja o pogojih za uveljavljanje pomoči po lanski pozebi bosta v svetovalnem servisu odgovarjala Hermina Oberstar s kmetijskega ministrstva in Velislav Žvipelj, direktor Regionalnorazvojnega sklada.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Največja kripto borza dobiva po 100 tisoč zahtev za odpiranje računov na teden. Medtem ko so še pred kakšnim letom v kripto svetu prevladovali tehnološko dobro poučeni uporabniki, lahko rečemo, da se tehtnica že nagiba na stran nepoučenih. Kaj moramo vedeti, ko se podajamo v svet kriptovalut o varnosti? Na naša vprašanja bo v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Jure Pirc, strokovnjak za spletno varnost in predsednik Društva Bitcoin Slovenije.
Parkinsonova bolezen je dolgotrajno in napredujoče obolenje možganov. Osebe z boleznijo imajo težave z nadzorovanjem telesnih gibov, bolezen postopoma napreduje, dokler bolniku ne onemogoči delovanja v vsakdanjem življenju. O Parkinsonovi bolezni, možnostih lajšanja simptomov pa tudi o tem, kako si pri bolezni lahko pomagajo bolniki sami, več v tokratnem Svetovalnem servisu z gostom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom z ljubljanske Nevrološke klinike. Pokličite nas na 01 475 22 22, nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pošljite kratko sporočilo z vprašanjem na številko 3000 z začetno besedo Prvi. Vabljeni!
Če želimo vzdrževati telesno kondicijo, moramo delati vaje za moč, teči, kolesariti in plavati. Če želimo vzdrževati spominske sposobnosti in koncentracijo, moramo delati vaje za urjenje spomina in koncentracije. Ker največ lahko naredimo sami, se bomo možganskemu fitnesu posvetili v pogovoru s certificirano trenerko spomina Jasmino Lambergar.
V povprečju ljudje potrebujemo 66 dni, da osvojimo novo navado. Po tem času naj bi jo že izvajali avtomatično, torej ne da bi se trudili misliti nanjo. S psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič bomo preverjali, zakaj so novi začetki po navadi tako težki, kako si v življenju zastaviti dober cilj ter kako poiskati in obdržati motivacijo pri zastavljanju dolgoročnih ciljev na področju prehranjevanja, rekreacije in financ. Pišite nam ali nas pokličite po osmi!
Čeprav smo sredi zime, se že bliža nova sezona pridelave zelenjave in ostalih vrtnin. Če boste sadike vzgojili sami, vam bodo prav prišla navodila doc. dr. Ane Slatnar z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjala tudi na ostala vaša vprašanja, povezana s pripravami na novo vrtnarsko sezono. Pišite nam ne elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, pošljite SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.
Zobna proteza je eden od načinov, kako lahko saniramo zobovje, v katerem so izpadli stalni zobje. Poznamo totalne in delne zobne proteze; ena pogostejših težav, o katerih poročajo uporabniki, je, da proteza v ustih ni stabilna. Kaj je razlog in ali je to mogoče spremeniti, boste med drugim izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo doc. dr. Milan Kuhar, dr. dent. med., vodja Centra za stomatološko protetiko v UKC Ljubljana, ki bo odgovarjal tudi na druga vaša vprašanja, povezana z zobnimi protezami. Pišite nam na radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličite med oddajo. Vabljeni!
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili pernatim živalim, ki imajo v naših življenjih različne vloge - so naša družba, hrana, uporabljamo pa jih tudi za šport in delo. Ptic je v slovenskih domovih sicer manj kot mačk in psov, ki so naši najpogostejši ljubljenčki, jih pa opazujemo in skrbimo tudi za tiste, ki živijo na prostem. O skrbi za obe vrsti ptic bomo govorili z doktorjem veterinarske medicine Marjanom Kastelicem, specialistom medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Sprejemali bomo tudi vaša vprašanja - po elektronski pošti radioprvi@rtvslo.si ali če nas pokličete med oddajo. Vabljeni!
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Kako se odločiti in izbrati med kotli na polena, pelete in sekance? Kakšno kapaciteto mora imeti hranilnik tople vode, kam umestiti zalogovnik za sekance? Za kakšne bivalne prostore so primerni peletni kamini? Kaj nam pokaže ekonomika ogrevanja na lesno biomaso? Za katere kotle lahko pridobimo subvencijo? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Medtem ko so zunanje rastline izpostavljene različnim vremenskim razmeram in spreminjanju letnih časov, so sobne rastline "obsojene" na dokaj stalno temperaturo, svetlobo in zračno vlago v našem stanovanju. Kljub temu pa vsaj nekatere potrebujejo določene temperaturne spremembe, sploh če želimo, da zacvetijo. Katere so te rastline, kako naj zanje skrbimo pozimi, kako na lončnice vplivajo grelna telesa in kako prepih ob zračenju stanovanja v tem hladnem delu leta? Gostja sredinega Svetovalnega servisa bo dr. Sabina Šegula z Biotehniškega centra Naklo.
Gibanje je v naši naravi, zato je ključno za kakovost življenja - predvsem v zrelih letih. Z njim namreč upočasnjujemo proces staranja ter dlje časa ohranjamo telesno zmogljivost in gibljivost. So bolezenska stanja omejitev ali le izgovor za neaktivnost, kako gibanje in šport v poznih letih vplivata na kronične bolezni, kakšne so najboljše vaje za ravnotežje in koordinacijo. Na vprašanja bo tokrat odgovarjala Urška Dolinšek, prof. športne vzgoje in ustanoviteljica CEO Fitnes klinike. Pokličite nas na 01 475 22 22, nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pošljite kratko sporočilo z vprašanjem na številko 3000 z začetno besedo Prvi. Vabljeni!
Dovolj spanja, čim manj stresa, ustrezna prehrana in redno gibanje. Ta priporočila strokovnjakov sicer poznamo, ampak nanje pogosto pozabimo ali pa nam jih ne uspe uresničiti. Ker za začetek uvajanja sprememb v življenju ni nikoli prepozno, se bomo lotili napotkov o zdravem življenjskem slogu. Zato smo v studio povabili Andreo Backović Juričan in Cirilo Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Če so začimbam v preteklosti pripisovali zdravilne lastnosti, jih danes uporabljamo zgolj kot izboljševalce okusov in zdi se, da smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo spraševali, kako posamezne začimbe delujejo, kako jih uporabljati in kako pripraviti ustrezne začimbne mešanice. Ugotavljali bomo tudi, katere nam lahko pomagajo pri čiščenju telesa po praznikih ter katere nas pozimi pogrejejo ali preprečijo prehladna obolenja. Naša gostja bo poznavalka začimb, Marija Kočevar.
Neveljaven email naslov