Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
213 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!
Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!
V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!
Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!
Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu!
8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!
17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.
Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!
Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.
Neveljaven email naslov