Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tri srca, modra kri in lovke z lastnim umom

08.10.2019

Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.

Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo

8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.

“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.

Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.

“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”

Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.

Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.

“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”

Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.


Torkov kviz

217 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Tri srca, modra kri in lovke z lastnim umom

08.10.2019

Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.

Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo

8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.

“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.

Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.

“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”

Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.

Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.

“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”

Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.


26.04.2022

Bella ciao in njen mobilizacijski potencial

Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!


19.04.2022

Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu

So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.


12.04.2022

Aprila brez dežnika nikamor?

V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.


05.04.2022

Dežela vrtnih palčkov v vasi Jelovo

Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!


29.03.2022

Warholova Marilyn Monroe v modri barvi

Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.


22.03.2022

Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.


15.03.2022

Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade!

17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.


08.03.2022

Emancipirana Islandija

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu.


01.03.2022

25 let kultne oddaje Odklop

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart


22.02.2022

S pasjo vprego v divjino Svalbarda

Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.


15.02.2022

Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov

Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.


01.02.2022

Vstop v leto vodnega tigra

1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.


25.01.2022

Slovo fizičnih vinjet

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.


18.01.2022

Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje

V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.


04.01.2022

Ste že postavili ptičjo krmilnico?

Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!


21.12.2021

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!


07.12.2021

December na pošti

Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti.


23.11.2021

Magma ima tudi do 1200 stopinj!

"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!


16.11.2021

Zadrgi ni uspelo ubiti gumba

16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.


02.11.2021

Klišeji v grozljivkah

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.


Stran 6 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov