Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Samskost je z družbenega vidika anomalija, saj ne prispeva k ohranjanju vrste
»Si še samski, kako to?« je vprašanje, ki ste ga samski verjetno naveličani. Zakaj pa recimo tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj niso samski? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem?
V medijih pogosto zasledimo trditev, da število samskih narašča. Iztok Šori, sociolog, raziskovalec, direktor Mirovnega inštituta, te trditve postavi v kontekst in pove, da gre tu “za statistiko o zakonskem stanu, ki ne pove nič o tem, ali je nekdo v partnerski zvezi ali ni. Torej samski so po tej definiciji tisti, ki še nikoli niso bili poročeni.”
Če nisi samski, torej še ne pomeni, da si poročen. Ne drži torej, da je samskih danes več kot nekoč:
“Zelo težko se je bilo recimo poročiti tistim, ki so bili revni. V času fevdalizma so morali pridobiti dovoljenje fevdalca, da so se sploh lahko poročili. Do samskosti je pogosto prihajalo tudi zaradi smrtnosti partnerja – ženske so umirale ob porodih, moški so umirali v vojnah – in zato je skozi zgodovino delež samskih visok oz. podoben današnjemu.”
Samski pogosto poročajo o diskriminaciji in pritiskih v ožjem družinskem krogu. Iztok Šori razlaga, da to ponavadi izvira iz dobronamernih želja staršev, a vseeno boli.
“V naši družbi še vedno velja prepričanje, da je osnovna celica družbe družina. Jaz mislim, da je to človek, da je to posameznik, posameznica. Zato se na samske gleda kot … nekateri pravijo “suha veja” in podobne stvari. Spomnimo se recimo referenduma o biomedicinski pomoči za oploditev samskih žensk in kaj se je takrat govorilo o samskih ženskah.”
Samskih se pogosto drži tudi stigma, da so egoisti, da so izbirčni, da jim največ pomeni kariera, da imajo veliko prostega časa in se zato tudi veliko ukvarjajo s seboj, pa tudi to, da je iskanje partnerja zelo razburljivo. Da to ni res dokazuje nemška raziskava, ki je razkrila, da ima 30-letni samski moški manj spolnega življenja kot 60-letna poročena ženska.
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Samskost je z družbenega vidika anomalija, saj ne prispeva k ohranjanju vrste
»Si še samski, kako to?« je vprašanje, ki ste ga samski verjetno naveličani. Zakaj pa recimo tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj niso samski? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem?
V medijih pogosto zasledimo trditev, da število samskih narašča. Iztok Šori, sociolog, raziskovalec, direktor Mirovnega inštituta, te trditve postavi v kontekst in pove, da gre tu “za statistiko o zakonskem stanu, ki ne pove nič o tem, ali je nekdo v partnerski zvezi ali ni. Torej samski so po tej definiciji tisti, ki še nikoli niso bili poročeni.”
Če nisi samski, torej še ne pomeni, da si poročen. Ne drži torej, da je samskih danes več kot nekoč:
“Zelo težko se je bilo recimo poročiti tistim, ki so bili revni. V času fevdalizma so morali pridobiti dovoljenje fevdalca, da so se sploh lahko poročili. Do samskosti je pogosto prihajalo tudi zaradi smrtnosti partnerja – ženske so umirale ob porodih, moški so umirali v vojnah – in zato je skozi zgodovino delež samskih visok oz. podoben današnjemu.”
Samski pogosto poročajo o diskriminaciji in pritiskih v ožjem družinskem krogu. Iztok Šori razlaga, da to ponavadi izvira iz dobronamernih želja staršev, a vseeno boli.
“V naši družbi še vedno velja prepričanje, da je osnovna celica družbe družina. Jaz mislim, da je to človek, da je to posameznik, posameznica. Zato se na samske gleda kot … nekateri pravijo “suha veja” in podobne stvari. Spomnimo se recimo referenduma o biomedicinski pomoči za oploditev samskih žensk in kaj se je takrat govorilo o samskih ženskah.”
Samskih se pogosto drži tudi stigma, da so egoisti, da so izbirčni, da jim največ pomeni kariera, da imajo veliko prostega časa in se zato tudi veliko ukvarjajo s seboj, pa tudi to, da je iskanje partnerja zelo razburljivo. Da to ni res dokazuje nemška raziskava, ki je razkrila, da ima 30-letni samski moški manj spolnega življenja kot 60-letna poročena ženska.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov