Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Marec je mesec dežnikov, predmeta, ki nas že več kot štiri tisoč let ščiti pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki
Arheologi so ugotovili, da so dežnike uporabljali že v starem Egiptu in Mezopotamiji, saj so tam v reliefih, vklesanih v kamen, našli upodobitve sončnikov. Prav tako ima dežnik izjemno tradicijo tudi oz. še posebej na deževnih območjih Kitajske in Japonske. Razlaga dr. Zoltan Kepe, višji kustos iz Galerije – Muzeja Lendava:
“Delali so dežnike iz kosti, iz bambusa, iz lesa, jih prekrivali s svilo ali z različnimi olji ali z voskom premazanimi papirji.”
Kje so se v Evropi najprej pojavili dežniki? Odgovor je precej logičen, pove dr. Kepe: “Ni nobeno naključje, da so bili Angleži tisti, ki so z Daljnega vzhoda prinesli v Evropo dežnik. Okoli leta 1750, kajti deževna Anglija je komaj čakala na neki tak predmet, ki bi meščane, gospodo obvarovalo pred dežjem.”
Konec 19. stoletja je začelo dežnik uporabljati kmečko prebivalstvo. Ko se je kmečko prebivalstvo preobleklo iz ljudske noše v meščanska oblačila – tudi zaradi dobrega gospodarskega stanja – je namreč začelo kupovati (tudi) dežnike. Leta 1904 je tako v Lendavi nastala t. i. »stara dežnikarna«, ki je bila prva taka delavnica na Avstro-Ogrskem.
“Tam v začetku delovanja, okoli leta 1910, je bilo zaposlenih 40, 50 delavcev oz. delavk in so dnevno izdelali približno 300 dežnikov.”
Kljub obema svetovnima vojnama je podjetje obstalo. INDIP, Industrija dežnikov in pletenin, je postala tovarna, v kateri so izdelali več kot sto tisoč dežnikov na leto in jih izvažali po svetu. Zaradi krize v devetdesetih letih in cenenega blaga z vzhoda je tovarna propadla; ukinili so jo leta 2001. Samo tri leta so ji zmanjkala, da bi dočakala sto let.
217 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Marec je mesec dežnikov, predmeta, ki nas že več kot štiri tisoč let ščiti pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki
Arheologi so ugotovili, da so dežnike uporabljali že v starem Egiptu in Mezopotamiji, saj so tam v reliefih, vklesanih v kamen, našli upodobitve sončnikov. Prav tako ima dežnik izjemno tradicijo tudi oz. še posebej na deževnih območjih Kitajske in Japonske. Razlaga dr. Zoltan Kepe, višji kustos iz Galerije – Muzeja Lendava:
“Delali so dežnike iz kosti, iz bambusa, iz lesa, jih prekrivali s svilo ali z različnimi olji ali z voskom premazanimi papirji.”
Kje so se v Evropi najprej pojavili dežniki? Odgovor je precej logičen, pove dr. Kepe: “Ni nobeno naključje, da so bili Angleži tisti, ki so z Daljnega vzhoda prinesli v Evropo dežnik. Okoli leta 1750, kajti deževna Anglija je komaj čakala na neki tak predmet, ki bi meščane, gospodo obvarovalo pred dežjem.”
Konec 19. stoletja je začelo dežnik uporabljati kmečko prebivalstvo. Ko se je kmečko prebivalstvo preobleklo iz ljudske noše v meščanska oblačila – tudi zaradi dobrega gospodarskega stanja – je namreč začelo kupovati (tudi) dežnike. Leta 1904 je tako v Lendavi nastala t. i. »stara dežnikarna«, ki je bila prva taka delavnica na Avstro-Ogrskem.
“Tam v začetku delovanja, okoli leta 1910, je bilo zaposlenih 40, 50 delavcev oz. delavk in so dnevno izdelali približno 300 dežnikov.”
Kljub obema svetovnima vojnama je podjetje obstalo. INDIP, Industrija dežnikov in pletenin, je postala tovarna, v kateri so izdelali več kot sto tisoč dežnikov na leto in jih izvažali po svetu. Zaradi krize v devetdesetih letih in cenenega blaga z vzhoda je tovarna propadla; ukinili so jo leta 2001. Samo tri leta so ji zmanjkala, da bi dočakala sto let.
»Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!
Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj.
Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!
Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!
Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!
Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!
V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!
Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!
Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu!
8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!
17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.
Neveljaven email naslov