Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Marec je mesec dežnikov, predmeta, ki nas že več kot štiri tisoč let ščiti pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki
Arheologi so ugotovili, da so dežnike uporabljali že v starem Egiptu in Mezopotamiji, saj so tam v reliefih, vklesanih v kamen, našli upodobitve sončnikov. Prav tako ima dežnik izjemno tradicijo tudi oz. še posebej na deževnih območjih Kitajske in Japonske. Razlaga dr. Zoltan Kepe, višji kustos iz Galerije – Muzeja Lendava:
“Delali so dežnike iz kosti, iz bambusa, iz lesa, jih prekrivali s svilo ali z različnimi olji ali z voskom premazanimi papirji.”
Kje so se v Evropi najprej pojavili dežniki? Odgovor je precej logičen, pove dr. Kepe: “Ni nobeno naključje, da so bili Angleži tisti, ki so z Daljnega vzhoda prinesli v Evropo dežnik. Okoli leta 1750, kajti deževna Anglija je komaj čakala na neki tak predmet, ki bi meščane, gospodo obvarovalo pred dežjem.”
Konec 19. stoletja je začelo dežnik uporabljati kmečko prebivalstvo. Ko se je kmečko prebivalstvo preobleklo iz ljudske noše v meščanska oblačila – tudi zaradi dobrega gospodarskega stanja – je namreč začelo kupovati (tudi) dežnike. Leta 1904 je tako v Lendavi nastala t. i. »stara dežnikarna«, ki je bila prva taka delavnica na Avstro-Ogrskem.
“Tam v začetku delovanja, okoli leta 1910, je bilo zaposlenih 40, 50 delavcev oz. delavk in so dnevno izdelali približno 300 dežnikov.”
Kljub obema svetovnima vojnama je podjetje obstalo. INDIP, Industrija dežnikov in pletenin, je postala tovarna, v kateri so izdelali več kot sto tisoč dežnikov na leto in jih izvažali po svetu. Zaradi krize v devetdesetih letih in cenenega blaga z vzhoda je tovarna propadla; ukinili so jo leta 2001. Samo tri leta so ji zmanjkala, da bi dočakala sto let.
213 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Marec je mesec dežnikov, predmeta, ki nas že več kot štiri tisoč let ščiti pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki
Arheologi so ugotovili, da so dežnike uporabljali že v starem Egiptu in Mezopotamiji, saj so tam v reliefih, vklesanih v kamen, našli upodobitve sončnikov. Prav tako ima dežnik izjemno tradicijo tudi oz. še posebej na deževnih območjih Kitajske in Japonske. Razlaga dr. Zoltan Kepe, višji kustos iz Galerije – Muzeja Lendava:
“Delali so dežnike iz kosti, iz bambusa, iz lesa, jih prekrivali s svilo ali z različnimi olji ali z voskom premazanimi papirji.”
Kje so se v Evropi najprej pojavili dežniki? Odgovor je precej logičen, pove dr. Kepe: “Ni nobeno naključje, da so bili Angleži tisti, ki so z Daljnega vzhoda prinesli v Evropo dežnik. Okoli leta 1750, kajti deževna Anglija je komaj čakala na neki tak predmet, ki bi meščane, gospodo obvarovalo pred dežjem.”
Konec 19. stoletja je začelo dežnik uporabljati kmečko prebivalstvo. Ko se je kmečko prebivalstvo preobleklo iz ljudske noše v meščanska oblačila – tudi zaradi dobrega gospodarskega stanja – je namreč začelo kupovati (tudi) dežnike. Leta 1904 je tako v Lendavi nastala t. i. »stara dežnikarna«, ki je bila prva taka delavnica na Avstro-Ogrskem.
“Tam v začetku delovanja, okoli leta 1910, je bilo zaposlenih 40, 50 delavcev oz. delavk in so dnevno izdelali približno 300 dežnikov.”
Kljub obema svetovnima vojnama je podjetje obstalo. INDIP, Industrija dežnikov in pletenin, je postala tovarna, v kateri so izdelali več kot sto tisoč dežnikov na leto in jih izvažali po svetu. Zaradi krize v devetdesetih letih in cenenega blaga z vzhoda je tovarna propadla; ukinili so jo leta 2001. Samo tri leta so ji zmanjkala, da bi dočakala sto let.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov