Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi
Pred potresom 14. aprila 1895 je imela Ljubljana približno 32 tisoč prebivalcev, živeli so v 1373 hišah. O potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, sezimologinja Ina Cecić z Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje:
“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”
“Kot bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, tako je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega,” beremo v knjigi, ki jo je izdal ljubljanski magistrat. Tla so se tresla, leseni podi škrtali, s streh so leteli strešniki in dimniki, stene so pokale in se podirale. Ljudje, ki so ostali brez domov, so bili nastanjeni v šotorih, železniških vagonih in sodih za zelje:
“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”
Komisije, ki so popisovale škodo, so bile učinkovite in strokovne; že leto po potresu je nastala obširna študija. Ker so seizmografi postali dostopnejši, je začela obratovati prva potresna opazovalnica na tem območju oz. v Avstro-Ogrski:
“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”
213 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi
Pred potresom 14. aprila 1895 je imela Ljubljana približno 32 tisoč prebivalcev, živeli so v 1373 hišah. O potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, sezimologinja Ina Cecić z Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje:
“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”
“Kot bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, tako je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega,” beremo v knjigi, ki jo je izdal ljubljanski magistrat. Tla so se tresla, leseni podi škrtali, s streh so leteli strešniki in dimniki, stene so pokale in se podirale. Ljudje, ki so ostali brez domov, so bili nastanjeni v šotorih, železniških vagonih in sodih za zelje:
“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”
Komisije, ki so popisovale škodo, so bile učinkovite in strokovne; že leto po potresu je nastala obširna študija. Ker so seizmografi postali dostopnejši, je začela obratovati prva potresna opazovalnica na tem območju oz. v Avstro-Ogrski:
“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”
Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.
Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.
Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.
Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.
Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.
2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.
Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!
Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!
Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.
Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.
Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?
Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov