Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi
Pred potresom 14. aprila 1895 je imela Ljubljana približno 32 tisoč prebivalcev, živeli so v 1373 hišah. O potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, sezimologinja Ina Cecić z Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje:
“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”
“Kot bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, tako je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega,” beremo v knjigi, ki jo je izdal ljubljanski magistrat. Tla so se tresla, leseni podi škrtali, s streh so leteli strešniki in dimniki, stene so pokale in se podirale. Ljudje, ki so ostali brez domov, so bili nastanjeni v šotorih, železniških vagonih in sodih za zelje:
“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”
Komisije, ki so popisovale škodo, so bile učinkovite in strokovne; že leto po potresu je nastala obširna študija. Ker so seizmografi postali dostopnejši, je začela obratovati prva potresna opazovalnica na tem območju oz. v Avstro-Ogrski:
“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”
217 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.
Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi
Pred potresom 14. aprila 1895 je imela Ljubljana približno 32 tisoč prebivalcev, živeli so v 1373 hišah. O potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, sezimologinja Ina Cecić z Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje:
“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”
“Kot bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, tako je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega,” beremo v knjigi, ki jo je izdal ljubljanski magistrat. Tla so se tresla, leseni podi škrtali, s streh so leteli strešniki in dimniki, stene so pokale in se podirale. Ljudje, ki so ostali brez domov, so bili nastanjeni v šotorih, železniških vagonih in sodih za zelje:
“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”
Komisije, ki so popisovale škodo, so bile učinkovite in strokovne; že leto po potresu je nastala obširna študija. Ker so seizmografi postali dostopnejši, je začela obratovati prva potresna opazovalnica na tem območju oz. v Avstro-Ogrski:
“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”
Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?
Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.
Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.
Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."
Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.
V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.
Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.
Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.
Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.
Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
Neveljaven email naslov