Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.
Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic
Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta risana animacija in lutkovni animirani film. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici:
“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”
Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.
Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.
“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”
Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:
“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”
223 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.
Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic
Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta risana animacija in lutkovni animirani film. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici:
“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”
Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.
Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.
“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”
Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:
“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Ameriški filmski igralec danes praznuje 80. let! "Menda je že 10 let mrtev pa si mu smrt tega ne upa povedati," je le ena izmed šal oz. mitov o igralčevi vsemogočnosti. Od kod ta fenomen vsemogočnosti, skoraj božanskosti?
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Neveljaven email naslov