Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.
Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra
Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.
"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."
Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.
"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."
Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.
"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.
Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra
Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.
"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."
Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.
"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."
Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.
"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."
Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu.
Včeraj, ob svetovnem dnevu čebel, so bile v ospredju medijskih vsebin čebele. Zato se danes spodobi, da opozorimo na prav tako pomembne (divje) opraševalce, ki jim ponavadi namenjamo manj pozornosti: čmrlje. Po krivici se jih držijo pridevniki kot so "debel", "len" in "počasen". Čmrlji so hitri in spretni letalci, so pa tudi opraševalci paradižnika, ki ga čebele ne morejo oprašiti. Še več zanimivih dejstev iz življenja čmrljev je v Torkovem kvizu opisal dr. Danilo Bevk, raziskovalec opraševalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo.
15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.
Evrovizijsko vročico pred prvim predizborom 68. tekmovanja za pesem Evrozivije, ki se letos odvija na Švedskem, v etru Prvega stopnjujemo s Torkovim kvizom o ABBI! V čem se je švedska pop skupina razlikovala od ostalih pop skupin svojega časa in kaj je tisto, kar jih je naredilo tako posebne, da so še danes tako zelo priljubljeni in jih že označujemo za "fenomen"? Sogovornik: dr. Andrej Pompe, legendarni glasbenik in strokovnjak za upravljanje blagovnih znamk.
Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.
23. april je od leta 1995 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, ko praznuje knjiga ter bralke in bralci po svetu. Torkov kviz zato tokrat posvečamo gibanju, ki se je iz lokalne ideje razširilo na naiconalno raven in nad branjem navdušlo predvsem otroke in mladino. O Bralni znački pripoveduje Manca Perko, generalna sekretarka Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.
Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?
Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!
Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.
Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.
Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.
Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.
Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.
Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
Neveljaven email naslov