Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.
Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra
Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.
"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."
Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.
"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."
Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.
"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."
223 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.
Poznamo približno 350 vrst morskih psov, večina je manjša od enega metra
Večina morskih psov je manjša od enega metra. Tisti največji, ki lahko merijo več kot deset metrov, pa se praviloma primarno prehranjujejo s planktonom. Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da so v slovenskem morju do zdaj opazili skoraj 20 vrst morskih psov, rednih in izrednih. Rednih vrst, torej tistih, ki se redno pojavljajo v našem morju, je samo šest.
"To sta dve vrsti navadnih morskih psov, ki ju včasih dobimo v ribarnicah, saj sta užitni in zaradi tega tudi dovzetni za prelov. To pomeni, da jih ribiči zelo veliko lovijo. Potem dve vrsti morskih mačk, morski pes trnež in šesta vrsta je sinji morski pes oz., kot mu rečejo pogosteje, "modrul", čeprav je to hrvatizem."
Povsod v zahodnem Sredozemlju so morski psi zelo ogroženi, v vzhodnem Sredozemlju in v Jadranskem morju pa je stanje boljše. Poleg ribolova na njihovo ogroženost vpliva tudi motenje v obdobju razmnoževanja in kopičenje strupenih snovi v njihovih telesih.
"Vrednosti živega srebra in metil živega srebra v Tržaškem zalivu so zelo visoke in kažejo veliko stopnjo onesnaženja."
Ker je naše morsko okolje plitvo, je zelo primerno za razmnoževanje morskih psov.
"Slovensko morje je skupaj s širšim delom severnega Jadrana eno od dveh glavnih območij, kjer se razmnožujejo številne vrste hrustančnic. Če se tukaj pojavijo veliki problemi, onesnaževanje, pretiran ribolov, prilov, ki je še hujši ... Torej, prilov je ribolov, pri katerem imamo neko tarčno vrsto in se kot netarčna oz. kot stranska škoda v tem ribolovu pojavljajo vrste morskih psov, skatov, želv, ptic, celo morski sesalci in velika množica raznih nevretenčarjev, ki poginejo kot stranski produkt tega lova na neki organizem."
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov