Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.
Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih
V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.
"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."
Razlaga entomolog, gospod Stanislav Gomboc, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.
"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".
213 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.
Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih
V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.
"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."
Razlaga entomolog, gospod Stanislav Gomboc, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.
"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov