Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka

18.08.2020

Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?

Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen

Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:

"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."

Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.

"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."

Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich - in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.

"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."


Torkov kviz

213 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka

18.08.2020

Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?

Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen

Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:

"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."

Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.

"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."

Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich - in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.

"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."


29.03.2022

Warholova Marilyn Monroe v modri barvi

Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.


22.03.2022

Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.


15.03.2022

Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade!

17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.


08.03.2022

Emancipirana Islandija

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu.


01.03.2022

25 let kultne oddaje Odklop

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart


22.02.2022

S pasjo vprego v divjino Svalbarda

Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.


15.02.2022

Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov

Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.


01.02.2022

Vstop v leto vodnega tigra

1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.


25.01.2022

Slovo fizičnih vinjet

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.


18.01.2022

Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje

V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.


04.01.2022

Ste že postavili ptičjo krmilnico?

Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!


21.12.2021

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!


07.12.2021

December na pošti

Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti.


23.11.2021

Magma ima tudi do 1200 stopinj!

"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!


16.11.2021

Zadrgi ni uspelo ubiti gumba

16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.


02.11.2021

Klišeji v grozljivkah

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.


19.10.2021

Gremo po kostanj!

Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


05.10.2021

Rubinasta čokolada je sadnega, rahlo kislega okusa

Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.


21.09.2021

Prva slovenska samopostrežna knjigarna praznuje 60 let

Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.


07.09.2021

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal pred 120 leti

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!


Stran 6 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov