Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!
O izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic
Listje začne izgubljati zeleno barvo, ko se iz njega začne umikati klorofil. Ampak klorofil ne razpade v nič oz. v nepotrebne dele, rastlina ga v tem procesu še izkoristi, pove Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok:
"Ga rastlina s svojimi škarjami, se pravi z encimi, raztriže v kose, ki jih je mogoče transportirati, in ga umakne v trajna tkiva. Drevesa in grmi so torej dobri gospodarji, ki s svojimi dragocenimi snovmi skrbno ravnajo."
Klorofil se torej preseli v notranjost telesa drevesa, listi pa (po)ostanejo rumeni.
"Torej listi so bili ves čas rumeni, ampak tega zaradi močne zelene barve nismo opazili. Ko se umakne klorofil, torej postanejo listi rumeni, zaradi tistega barvila, ki ga poznamo iz korenčka."
Klorofil je zelo dragocen, rumenega barvila pa rastlina pravzaprav ne potrebuje – v njem ni dragocenih sestavin. Iz rumene se pri nekaterih drevesih listje takoj posuši v rjavo, pri drugih pa se pojavi še vmesna, »rdečkasta« stopnja.
"Rdeča barva je bolj ko ne neki stranski dogodek, ki ga niti ne znamo prav jasno pojasniti, ker ni tako očitno, čemu služi. Rdečo barvo tvorijo antokiani. To so tista barvila, ki jih poznamo iz rdečega vina. So raztopljena v celičnem soku in dejansko ne vemo, čemu služijo."
"Recimo tisti zimzeleni listavci, ki se pobarvajo na rdečkasto oz. vijoličasto, taka je pri nas robida, baje s tem bolje pozimi vsrkavajo toploto. Morda je ta rdeča barva kot temnejša barva, ki dobro vpija svetlobo, tudi v funkciji te koristi, ampak samo pri tistih, ki so zimzeleni."
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!
O izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic
Listje začne izgubljati zeleno barvo, ko se iz njega začne umikati klorofil. Ampak klorofil ne razpade v nič oz. v nepotrebne dele, rastlina ga v tem procesu še izkoristi, pove Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok:
"Ga rastlina s svojimi škarjami, se pravi z encimi, raztriže v kose, ki jih je mogoče transportirati, in ga umakne v trajna tkiva. Drevesa in grmi so torej dobri gospodarji, ki s svojimi dragocenimi snovmi skrbno ravnajo."
Klorofil se torej preseli v notranjost telesa drevesa, listi pa (po)ostanejo rumeni.
"Torej listi so bili ves čas rumeni, ampak tega zaradi močne zelene barve nismo opazili. Ko se umakne klorofil, torej postanejo listi rumeni, zaradi tistega barvila, ki ga poznamo iz korenčka."
Klorofil je zelo dragocen, rumenega barvila pa rastlina pravzaprav ne potrebuje – v njem ni dragocenih sestavin. Iz rumene se pri nekaterih drevesih listje takoj posuši v rjavo, pri drugih pa se pojavi še vmesna, »rdečkasta« stopnja.
"Rdeča barva je bolj ko ne neki stranski dogodek, ki ga niti ne znamo prav jasno pojasniti, ker ni tako očitno, čemu služi. Rdečo barvo tvorijo antokiani. To so tista barvila, ki jih poznamo iz rdečega vina. So raztopljena v celičnem soku in dejansko ne vemo, čemu služijo."
"Recimo tisti zimzeleni listavci, ki se pobarvajo na rdečkasto oz. vijoličasto, taka je pri nas robida, baje s tem bolje pozimi vsrkavajo toploto. Morda je ta rdeča barva kot temnejša barva, ki dobro vpija svetlobo, tudi v funkciji te koristi, ampak samo pri tistih, ki so zimzeleni."
Oddaja Radio Ga Ga praznuje 30 let! V ekipi prve oddaje je bil tudi Srečo Katona, ki se je ob tej priložnosti spomnil začetkov in anekdot.
31. marec je dan varnostne kopije oz. world backup day. Kdaj ste nazadnje naredili varnostno kopijo dokumentov, ki jih imate na telefonu ali računalniku?
24. marca obeležujemo rojstvo fizika Jožefa Štefana - edinega Slovenca po katerem se imenuje fizikalni zakon.
Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.
Ameriški filmski igralec danes praznuje 80. let! "Menda je že 10 let mrtev pa si mu smrt tega ne upa povedati," je le ena izmed šal oz. mitov o igralčevi vsemogočnosti. Od kod ta fenomen vsemogočnosti, skoraj božanskosti?
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Neveljaven email naslov