Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.
Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:
"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."
Kako pa je bilo v Konzorciju?
"Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."
Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "presenetljivo bogat oddelek s ploščami," še doda sogovornica.
214 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.
Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen:
"So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod."
Kako pa je bilo v Konzorciju?
"Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli."
Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "presenetljivo bogat oddelek s ploščami," še doda sogovornica.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov