Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!
Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah
"Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:
"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."
"Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:
"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."
Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.
224 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!
Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah
"Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo:
"To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete."
"Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato:
"Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo."
Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.
Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.
Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.
Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!
Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija.
Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.
Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.
Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao!
So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.
V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.
Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!
Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja.
Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.
17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.
27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.
1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.
Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.
Neveljaven email naslov