Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
I»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče.« Gospod Janez bo o svojem boju z zahrbtno boleznijo odkrito spregovoril v tokratni oddaji Ultrazvok. O raku prostate pa bosta govorila tudi doktorica Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani in magister Dejan Bratuš iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V novembru, mesecu ozaveščanja o raku prostate, se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: Paul Mutant/ Flickr, cc November = Movember: mesec, v katerem si moški puščajo brke in na ta način poskušajo osveščati o raku prostate in testisov. Gibanje Movember izhaja iz Avstralije. Do zdaj so zbrali že skoraj 500 milijonov evrov in podprli več kot 800 projektov. V Sloveniji bodo letos zbirali denar za pripomočke, ki jih potrebujejo na onkologiji.
Dr. Miomir Kneževič je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje. Povejmo, da z njimi zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, artrozo in nekatere oblike krvnega raka. Znane in neznane posebnosti matičnih celic ter možnosti zdravljenja z njimi bodo v oddaji Ultrazvok osvetlili: kardiolog prof. dr. Bojan Vrtôvec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ortoped kirurg Klemen Strážar z Ortopedske klinike, farmacevt prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo in biolog doc. dr. Miomir Kneževič iz podjetja Educell. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Mag. Kristijana Hertl je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vpeta v preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, imenovanega DORA. Ženske povabijo na pregled z mamografijo, pri kateri dojke slikajo z rentgenskimi žarki. Kako mamografija poteka? Za katere ženske je pregled še posebej priporočljiv? Kakšne spremembe v dojki lahko zdravniki odkrijejo? Katere so prednosti in slabosti mamografije pred drugimi metodami? Na ta vprašanja, ki jih v rožnatem oktobru v javnosti pogosto slišimo, bo Kristijana Hertl odgovorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z radiologinjo pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Z njimi lahko učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja tako pri astmi kot tudi pri nekaterih drugih pljučnih boleznih. V središču tokratnega Ultrazvoka bodo zdravila v inhalatorjih. Med drugim bo klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnila, kakšna je pravilna tehnika inhaliranja; novosti v razvoju zdravil za pljučne bolezni in nove možnosti uporabe le teh pa bo predstavil dr. Dan Miller, direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dennis Skley/ Flickr, cc
Kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Povedano ne obeta nič dobrega. Gre za revmatično bolezen, ki lahko povzroči tudi slepoto, saj vnetni proces najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine. Diagnoza: gigantocelični oziroma temporalni arteritis. Zdaj pa spodbuden podatek. Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu; zasluge pa gre pripisati slovenskim revmatologom. Več v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in njegova gostja mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Alojzija Hočevar, Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana. Ultrazvočna slika desne pazdušne arterije, ki jo je prizadel gigantocelični arteritis. V označenem izseku je viden zožan lumen žile, po katerem se pretaka kri (obarvan oranžno). Vendar pa bi moral biti lumen širši - še ves temno siv del nad in pod obarvanim področjem do svetleje obarvane žilne stene. Zožanje je posledica vnetnega procesa, ki ob gigantoceličnem arteritisu poteka v žilni steni.
Zakaj so ribe zdrave? Zato, ker so pomemben vir beljakovin in omega-3 maščobnih kislin, odgovarjajo strokovnjaki za prehrano. Vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Vitamin A je potreben za dober vid in zdravo rast; vitamin D krepi imunski sistem in daje moč zobem ter kostem. Opozorimo pa še na vitamine iz skupine B in na minerale kot so kalcij, fosfor, magnezij, selen in baker. Ribe so vir zdravja, vendar vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z živilsko tehnologinjo dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S strokovnjakinjo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lettuce/ Flickr, cc
Pri nekaterih dečkih, mladostnikih, redkeje pa pri odraslih moških se zgodi, da je kožica penisa preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Takrat je potreben obisk zdravnika. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Ti namreč opuščajo nekatere pretekle prakse in se preozke kožice na penisu lotevajo bolj nežno in previdno. Več pa v pogovoru, ki ga je posnel Iztok Konc.
Otroci, špinača, železo, slabokrvnost. Štiri ključne besede, ki orišejo osrednjo temo tokratne oddaje Ultrazvok. Iztok Konc je specialistki športne medicine in zdravniku pediatru zastavil vprašanja, ki se pogosto porajajo staršem, babicam in dedkom. Koliko železa v krvi potrebujejo otroci in mladostniki? Kdaj ga je premalo? Katera hrana je najboljši vir železa? Kako se med odraščanjem spreminjajo potrebe po njem? Za koliko časa zadostujejo zaloge? Kaj pa mladi športniki? V Ultrazvoku odgovarjata doc. dr. Petra Zupet z Inštituta za medicino in šport ter prof. dr. Janez Jazbec s Pediatrične klinike v Ljubljani. Foto: Kirk K/ Flickr, cc
Nekatera kamena sol iz Himalaje in Tibeta, solni cvet iz Sečovelj pa še druga nerafinirana morska ter kamena sol. Vse najdemo na policah naših trgovin, kjer je vedno več soli, ki ni jodirana. Jod pa je mikroelement, ki je nujno potreben za zdravje žleze ščitnice. Največ ga je v morski hrani in mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje organizma je to premalo. Dovolj joda je le v soli, pod pogojem, da je ta jodirana. Zgodba o jodu in soli pa ni črno-bela. Podrobneje o tem v današnji oddaji Ultrazvok doc. dr. Katja Zaletel iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Z obema strokovnjakoma se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Rebecca Siegel/ Flickr, cc
Tokrat bomo v oddaji Ultrazvok govorili o revmatični bolezni, ki še posebej pogosto prizadene moške srednjih let. V starih časih zdravniki niso izbirali besed, ko so opisovali težave, ki jih povzroča: »Žrtev gre spat in ne ve, kaj jo čaka. Sredi noči pa se pojavi neznosna bolečina v palcu na nogi.« Točno to je putika! In še danes prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani potrjuje, da je za večino bolnikov prvi stik s putiko prav takšen. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Čeprav jo strokovnjaki preučujejo že dobro stoletje, pa pravega vzroka zanjo še vedno ne poznajo. Shizofrenija je duševna motnja, ki lahko prizadene kogarkoli – ne glede na spol ali starost. Uvrščamo jo med psihoze, za katere so značilne motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. Vendar pa prva psihotična epizoda še ne pomeni, da se bo iz nje razvila bolezen. Shizofrenija prav tako še vedno ostaja neozdravljiva, s sodobnimi terapevtski pristopi pa jo lahko zdravniki obvladujejo in blažijo njene simptome. Podrobnosti boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Kônc se je v Psihiatrični bolnišnici Vojnik pogovarjal s psihiatrinjo Metodo Vidmar Vengust. Foto: Just Charles/ Flickr, cc
Naše ledvice sodijo med sila marljive organe. Vsak dan tudi do 50-krat prečistijo kri, s čimer iz telesa odplavijo strupe in odvečno tekočino. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk in skrbijo za krepke kosti. Ker so ledvice tako pomembne, njihova okvara poslabša človekovo zdravje. Mag. Vladimir Premru s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana opozarja, da z obolelimi ledvicami živi kar 10 odstotkov odrasle populacije. Ob tem ne smemo prezreti, da je kronična ledvična bolezen večinoma posledica nezdravega načina življenja. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: John Watson/ Flickr, cc
Spolno vedenje ljudi se spreminja. Mobilne in spletne aplikacije za zmenke ter fenomen »chemsexa« so vzpodbudili eksperimentiranje; spolne avanture so oddaljene le za klik in vedno več mladih za doseganje užitka posega po prepovedanih psihoaktivnih substancah. Večjo odprtost in sproščenost v seksualnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Raziskave kažejo, da je v zadnjem času prišlo do silovitega razmaha tveganega spolnega vedenja. Posledično se je tudi pri nas povečalo število okuženih in obolelih z eno ali celo več spolno prenosljivimi boleznimi. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal s prof. dr. Mojco Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Foto: Tammy McGary/ Flickr, cc
Sarkoidoza je bolezen, ki lahko prizadene več organov. Najpogosteje napade oči, kožo, pljučne bezgavke in pljuča, redkeje pa jetra, vranico, srce in mišice. Starost obolelih je običajno pod 40 let. Čeprav zdravniki o sarkoidozi že veliko vedo, pa natančnega vzroka za njen izbruh in zdravila, ki bi jo pozdravilo, še vedno ne poznamo. Kljub temu pa z danes dostopno terapijo uspešno lajšamo znake in simptome bolezni. Vendar strokovnjaki še niso rekli zadnje besede. K še bolj učinkovitemu zdravljenju sarkoidoze bodo morda v prihodnje prispevale raziskave prof. dr. Marjete Terčelj, vodje Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. Nova spoznanja svoje raziskovalne skupine bo predstavila v oddaji Ultrazvok. Da ji prisluhnete, vas vabi Iztok Konc. Foto: CT slika pljuč z označenimi sarkoidoznimi granulomi. Avtor: Hellerhoff/ Wikimedia Commons, cc
Zakaj je sečni mehur poleti bolj občutljiv in zakaj je vnetje pogostejše pri mladih ženskah ter ženskah v menopavzi, bo v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnil zdravnik Andrej Drozg iz Splošne bolnišnice Celje. Povedal bo tudi, zakaj za hitrejše izboljšanje stanja priporoča brusnični in ursi čaj. Kdaj pa je na vrsti zdravljenje z antibiotiki? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja doktor Andrej Drozg. Foto: LabLit/ Flickr, cc
Dermatologinja Katarina Šmuc Berger iz izolske bolnišnice se vsakodnevno srečuje s poškodbami in tudi najhujšimi posledicami prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Med njimi omenja neprijetne opekline in črni kožni rak oziroma maligni melanom. Malo za šalo pa veliko zares pravi, da bi bilo najbolje, če besede »sončenje« ne bi bilo niti v slovarju. O tem, kaj glede zaščite in nege kože pred in po sončenju svetuje svojim pacientom in tudi dopustnikom, ki poiščejo pomoč v njeni ambulanti, v oddaji Ultrazvok. Zdravnico Katarino Šmuc Berger je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Gordon/ Flicke, cc
Odkritje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so zelo podobne kanabinoidom iz konoplje, preseneča strokovnjake in tudi širšo javnost. Danes vemo, da prav te spojine vplivajo na osrednje živčevje in na imunski sistem organizma. Poleg specialnih receptorjev tvorijo osrednji del tako imenovanega endokanabinoidnega sistema. Njegovo delovanje bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Lovro Stanovnik z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Incase/ Flickr, cc
Žlahtni plin argon se v posebni sondi v le nekaj sekundah ohladi na – 100 °C. Podatek, ki ga lahko takoj pozabimo. Vendar ne v oddaji Ultrazvok; v njej bo imel večjo težo. Dr. Vladka Salapura nam bo namreč predstavila novo tehniko, s katero zdravniki uničijo rakave zasevke v kosteh. Postopek se imenuje krioablacija; metastaze zdravniki enostavno zamrznejo. Pri tem sta jim v pomoč plina helij in že omenjeni argon. Podrobneje dr. Vladka Salapura s Kliničnega oddelka za radiologijo v Ljubljani in Iztok Konc v naslednjih minutah. Foto: Hellerhoff/ Wikimedia Commons, cc Rentgenski posnetek zasevkov v medenici in stegnenicah
Najpogostejša motnja srčnega ritma je atrijska fibrilacija. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih krvnih strdkov, ki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, največkrat pa zamašijo žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Strdke lahko omejimo z zdravili proti strjevanju krvi, zato zdravniki pogosto napotijo bolnike v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Iztokom Koncem. Foto: Hector Lazo/ Flickr, cc
Ljudem, ki so alergični na strup čebele ali ose in so po piku že doživeli težjo reakcijo, zdravniki svetujejo specifično imunoterapijo. Pri njej zdravijo kar s strupom, na katerega je pacient alergičen. Bolniki so proti najhujšim reakcijam zaščiteni že takoj po začetnem zdravljenju, celoten postopek specifične imunoterapije pa traja 5 let. Terapijo bo v oddaji Ultrazvok podrobneje predstavila zdravnica specialistka Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Za ljudi, ki so na pik žuželk alergični, je hitra zdravniška pomoč nujna. Zaradi burne reakcije telesa na čebelji ali osji strup je namreč lahko ogroženo njihovo življenje. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Mark Robinson/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov