Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.
Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.
Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.
Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.
Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.
Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.
Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.
Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.
Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.
Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.
Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino
Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Neveljaven email naslov