Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Revmatoidni artritis ostaja v središču zanimanja raziskovalcev

04.06.2015


Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.

Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.

Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.

Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.

Rentgenski posnetek prizadetih sklepov roke. Brez ustreznega zdravljenja lahko vnetje vodi v slabšo gibljivost in invalidnost.

foto: MyArthritis/ Flickr, cc

Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.

Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.

Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«


Ultrazvok

917 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Revmatoidni artritis ostaja v središču zanimanja raziskovalcev

04.06.2015


Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.

Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.

Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.

Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.

Rentgenski posnetek prizadetih sklepov roke. Brez ustreznega zdravljenja lahko vnetje vodi v slabšo gibljivost in invalidnost.

foto: MyArthritis/ Flickr, cc

Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.

Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.

Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov