Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.

Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.

Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.

Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.

Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.

Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.

Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.

Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«