Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pulmolog Aleš Rozman iz Klinike Golnik pravi, da lahko zdravniki s pomočjo bronhoskopije in bronhoskopa pregledajo dihalno pot vse od nosu do pljučnih bronhov.
Bronhoskopija traja običajno od 10 do 20 minut. Pred začetkom preiskave zdravniki z lokalnim anestetikom omrtvičijo sluznico nosu, žrela in grla, kasneje pa še sluznico sapnika in bronhijev. Ker se lokalna anestezija vedno ni izkazala za dovolj ustrezno, zdaj na Golniku postopek izvajajo tudi v sedaciji ali pa celo v kratkotrajni splošni anesteziji.
Na spletni strani Klinike Golnik so zapisali, da je v pnevmologiji bronhoskopija ena najstarejših preiskovalnih metod. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. Pri nas so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.
Po natančni predpripravi na bronhoskopijo – običajno zajema podroben pregled in anamnezo ter slikanje dihalnih poti – in po skrbno opravljeni preiskavi so zapleti izjemno redki. Nekaj ur po bronhoskopiji se lahko pojavi povišana telesna temperatura, možno je vnetje, krvavitev, prehodna hripavost ali vdor zraka v prsno votlino. Na Golniku ocenjujejo, da se ti zapleti pojavijo pri največ treh odstotkih bolnikov.
Na Golniku so tako prvi na svetu v bronhoskopiji preizkusili tehniko elastografije. Z novo metodo želijo pri bolnikih z rakom zmanjšati število potrebnih bronhoskopij. Čeprav zdaj pregled izvedejo v sedaciji ali v kratkotrajni splošni anesteziji, pa je preiskava z bronhoskopom še vedno poseg v bolnikovo telo.
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Neveljaven email naslov